Prešernov dan zaznamujejo zamejci tako v Avstriji kot na Hrvaškem. V katoliškem domu prosvete v Tinjah je že 29. januarja potekala proslava pod geslom Jezik je naše bogastvo. Konec januarja so v Štajerski deželni knjižnici v Gradcu predstavili literaturo Alme Karlin in Srečka Kosovela. Osrednji prireditvi za Koroško in Štajersko bosta v četrtek. V Klubu slovenskih študentk in študentov v Gradcu bo otroško gledališče skupina KUD Transformator gostovalo s predstavo Vrvica, ki je rešila svet, v velikem javnem studiu ORF v Celovcu pa bo pripravili igrani recital Oh, kak se po rožah toži mi, slavnostna govornica bo pisateljica Ana Grilc. V Zagrebu bodo danes odprli razstavo Pod istim nebom, kjer bodo na ogled dela šestih umetnikov, prejemnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada s področja vizualne umetnosti. Na praznik bo glasbeno-pesniški recital, v petek pa ogled dokumentarnega filma Dr. France Prešeren - življenje in delo. Včeraj so prireditev pripravili tudi v Varaždinu.

Prešernov dan bodo zaznamovali zamejci tako v Italiji kot na Madžarskem. V Trstu bo osrednja slovesnost prihodnjo nedeljo. Nastopil bo italijanski državni simfonični orkester s slovenskim dirigentom Tomažem Kukovičem, ki bo izvajal skladbe vidnejših slovenskih avtorjev. Dan slovenske kulture pod naslovom Pa je vendar sreča biti mlad, biti mlad in poln nad je v soboto pripravilo Slovensko kulturno društvo Barkovlje. Prešernova proslava založbe Mladika, Kulturnega društva Višava ter Ošterije Ferluga s predstavitvijo pesniške zbirke Marija Čuka Vse gube ljubezni pa je bila v četrtek v Trstu. No, tam bo Slovenska prosveta prihodnji ponedeljek pripravila prireditev z naslovom … in gnale bodo nov cvet bolj veselo …, ki letos v ospredje postavlja medgeneracijski pogled ustvarjalk in njihov odnos do ustvarjanja. Slovenski generalni konzulat v Monoštru bo jutri organiziral popoldansko branje Prešernove poezije. V Monoštru bo na ogled razstava Panonskih hiš. V porabskih dvojezičnih šolah se bodo Franceta Prešerna spomnili pri pouku slovenščine. 

Slovenska skupnost v ameriškem Clevelandu je praznovanje Prešernovega dne pripravila že v nedeljo v cerkvi sv. Marije Vnebovzete. Slovesnost je odprla generalna konzulka Alenka Jerak. Sledil je glasbeni nastop Martina Marsica, Tonyja Hocevarja in Johna Nemca, Gaja Višnar je v slovenščini in angleščini recitirala Prešernovo pesem Povodni mož, nadaljevalo se je s Trič-Trač polko Johanna Straussa v izvedbi Eda Ferrazzolija in Martina Marsica. Profesor Timothy Pogacar je bral odlomke iz Tavčarjeve Visoške kronike, šolarji slovenske šole pri sv. Mariji Vnebovzeti so zapeli slovenske narodne pesmi, Isabelle Kralj in Mark Anderson iz Theatre Gigante pa sta recitirala pesmi Srečka Kosovela v obeh jezikih. Prireditev se je je udeležilo približno 130 ljudi. Praznovanje je bilo obenem uvod v Kurentovanje, ki se sicer začne 11. februarja in sklene 18. februarja z veliko parado.

Za rojake v Avstraliji je letošnji februar praznični mesec. Praznujejo obletnice slovenskih župnij, ki jih upravljajo patri frančiškani in zato so jih oz. jih bodo obiskali delegat frančiškanskega generalnega ministra v Rimu dr. p. Darko Tepert, provincial in tajnik slovenske frančiškanske province p. Marjan Čuden in dr. p. Tadej Strehovec. V nedeljo, 5. februarja, je v Sydneyu potekalo praznovanje 50. obletnice blagoslovitve slovenske cerkve sv. Rafaela, to nedeljo, 12. februarja bo v Adelaidi praznovanje 40. obletnice blagoslovitve slovenske cerkve sv. Družine in 19. februarja pa bo v Melbournu 55. obletnica blagoslovitve slovenske cerkve svetih bratov Cirila in Metoda. Poleg praznovanj obletnic blagoslovitev cerkva bodo potekali tudi pogovori o prihodnosti in delovanju frančiškanov med rojaki v Avstraliji. 

V palači glavne pošte v bližini Narodnega doma v Trstu je sinoči potekala osrednja Prešernova proslava slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki sta jo skupaj priredila Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Slavnostna govornica je bila Mateja Zorn, vezna nit programa pa je bila glasba in sicer pod naslovom »Simfonični zvoki«. Nastopili so kar trije slovenski zamejski zbori: Jacobus Gallus, Dekliški pevski zbor Igo Gruden in Fantovska skupina Devin - Nabrežina. Nagrajenki letošnje Prešernove proslave sta pesnica iz Benečije Andreina Trusgnach in svetovno priznana tržaška glasbenica in dirigentka Petra Grassi. Nocoj ob 20.00 pa bo v Peterlinovi dvorani v Trstu še Prešernova proslava Slovenske prosvete. Pod motom »… in gnale bodo nov cvet bolj veselo …« bodo nastopile: glasbenici Maja Locatelli in Tamara Stanese, igralka Nikla Petruška Panizon, kiparka Zalka Arnšek in pisateljica Evelina Umek. 

Današnji godovnjak, sv. Valentin, je zavetnik v Štmavru, majhni vasici onstran Soče, na pobočju Sabotina. Praznovanje so pripravili že konec tedna. Začelo se je s petkovim turnirjem v briškoli, v soboto je bil kulturni večer. Poslušalci so prisluhnili domačemu moškemu pevskemu zboru pod vodstvom Nadje Kovic in učenkam goriškega oddelka Glasbene matice iz razreda modernega petja Martine Feri. Osrednji dogodek večera je bila predstavitev knjige očeta in sina Franca in Zorana Jerončiča z naslovom Mejna reka Idrija. V nedeljo je bila slovesna sveta maša, po njej pa veselo druženje ob tradicionalnih štmavrskih štrukljih sv. Valentina. Župnije na avstrijskem Koroškem tudi obeležujejo god sv. Valentina, in sicer z liturgičnimi praznovanji in blagoslovi parov, referat za družine je pripravil posebno dvojezično zgibanko s spodbudami in nasveti. V njej med drugim naglašajo, da je odnos kakor roža - če želimo, da raste in cveti, ga je treba stalno negovati. 

Pred deželnimi volitvami v Furlaniji-Julijski krajini, ki bodo 2. in 3. aprila, sta zbirna stranka Slovencev v Italiji Slovenska skupnost in Demokratska stranka podpisali politični dogovor o sodelovanju. Obvezujejo se, da se bodo ogradili od vsakovrstnega nacionalističnega pristopa in etnične diskriminacije. To predpostavlja obvezo za vrednotenje manjšinskih jezikov in kultur, s spoštovanjem in izvajanjem državnih in deželnega zakona. Stranko SSk je na srečanju zastopal deželni tajnik Igor Gabrovec, Demokratsko stranko pa deželni tajnik Renzo Liva. Na srečanju sta bili prisotni tudi poslanka Debora Serracchiani in senatorka Tatjana Rojc iz vrst Demokratske stranke. V skladu z zakonom bo Slovenska skupnost izvolila svojega kandidata, če bo prejela vsaj en odstotek glasov, njen zastopnik pa bo še naprej član svetniške skupine Demokratske stranke

V petih letih potrojiti število nočitev; postaviti sodoben sistem za sprejem turistov; napraviti močno promocijo, da sta Benečija in Rezija destinaciji, ki nudita turistom lepe kraje, čudovito naravo in bogato kulturo. To so stebri projekta Benecia 2023-2028 za trajnostni turistični razvoj, ki ga je podjetje Sontius izdelalo po naročilu Inštituta za slovensko kulturo. Strategijo so avtorji in naročniki včeraj predstavili tudi na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Minister Matej Arčon je povedal, da si bo urad prizadeval, da se strategija predstavi še Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. To pa bo tudi ena izmed tem, ki jo bo naslovil jutri na pogovoru s predsednikom Furlanije - Julijske krajine Massimilianom Fedrigo v Trstu.

V Melbournu bo to nedeljo praznovanje 55. obletnice blagoslovitve slovenske cerkve svetih bratov Cirila in Metoda, preteklo nedeljo so v Adelaidi praznovali 40. obletnico blagoslovitve cerkve Svete družine, ki jo je 13. februarja 1983 blagoslovil tedanji ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Sveto mašo je daroval provincial slovenskih frančiškanov p. Marjan Čuden, somaševal je tudi dr. p. Darko Tepert, delegat generalnega ministra za Slovensko frančiškansko provinco. Praznični mesec za rojake v Avstraliji se je začel 5. februarja v Sydneyju ko so praznovali 50. obletnico blagoslovitve slovenske cerkve sv. Rafaela. P. Darko Žnidaršič nam je o prihodnosti njihove skupnosti povedal. Celotni pogovor boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini. 

V tem tednu se bo že zvrstilo nekaj dogodkov letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani. Na pepelnično sredo, 22. 2. 2023, ob 17.00 bo v dvorani Slovenske matice predstavitev knjige »Mamin glas« avtorice Helge Mračnikar ter predvajanje filma »Andri 1924-1944« režiserke Andrine Mračnikar. Pogovor s Helgo Mračnikar bo vodila Lidija Golc. Dan kasneje, v četrtek, 23. 2. 2023, ob 17.00 bo v kletni dvorani Galerije Družina predvajanje dokumentarnega filma »Rož : Road movie« in pogovor ter predstavitev dela Slovenskega inštituta na Dunaju. Sodelovali bodo: Štefan Pinter, Avguštin Malle, Herbert Seher, Vinko Rajšp. V soboto, 25. 2. 2023, ob 11.00 bo v Mini teatru v Ljubljani lutkovna predstava »Krtek« na besedilo Brede Varl v izvedbi lutkovne skupine »Mladi Celovčani« Slovenskega kulturnega društva Celovec. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani bodo potekali še marca in aprila.