Minuli konec tedna se je zaključil Teden slovenske drame. Zmagovalka je predstava 1973, avtorski projekt Tomija Janežiča, ki je nastal v koprodukciji SNG Nova Gorica in Zavoda GO! 2025, igralski nagradi pa sta prejela Jana Zupančič in Matej Puc, oba za predstavo Zakaj sva se ločila Mestnega gledališča ljubljanskega. Bili smo tudi v Umetnostni galeriji Maribor, kjer so včeraj odprli fotografsko razstavo, posvečeno spominu na Tomaža Pandurja.

»Krst pri Savici Franceta Prešerna je eno največkrat razlaganih, predelanih in branih besedil v slovenski književnosti. Lahko bi celo rekli, da je poleg Cankarjevih Hlapcev eno ključnih besedil za (samo)razumevanje Slovencev...« Tako med drugim Aljoša Harlamov v spremni besedi k stripu Krst pri Savici, ki je v besedni interpretaciji Boštjana Gorenca - Pižame in ilustratorja Jake Vukotiča, izšel v zbirki Veliki slovenski epi pri zavodu Škrateljc. V Dolenjskem muzeju nocoj odpirajo razstavo, na kateri bodo predstavili arheološko gradivo Knežje gomile 66, ki je bilo izkopano leta 2018 na Kapiteljski njivi v Novem mestu in pred kratkim restavrirano. Abonma Tutti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ponuja enega glavnih koncertov tekoče sezone. Ogledali smo si tudi premiero lutkovne uprizoritve za najmlajše O izgubljenem osličku v Lutkovnem gledališču Ljubljana.

V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor se z najnovejšimi deli predstavljajo tri mariborske umetnice, nagrajenke z lanske skupinske društvene razstave – kiparka Katja Majer ter slikarki Natalija Črnčec in Slađana Matić Trstenjak.

Goriški muzej pa je v okviru projekta Muzejske točke – Muzej na meji postavil novo multimedijsko razstavo o življenju ob državni meji, ki je leta 1947 razdelila ozemlje Goriške.

Edina mariborska humanistična revija, Dialogi, je šest desetletij kritično premišljala aktualno družbeno in kulturno dogajanje v Sloveniji, konec lanskega leta pa je zaradi večletnega zmanjševanja javnih sredstev in redkih humanističnih piscev dočakala svoj konec. V mariborski Univerzitetni knjižnici si zdaj lahko ogledamo razstavo o njeni zgodovini. Mi tudi o novem delu kosovelologa dr. Janeza Vrečka Čas je prostor, ki v središče postavi do zdaj neznano razsežnost pesnikovega opusa v odnosu do newtonovske fizike ob soočenju z Einsteinovimi dognanji in kvantno fiziko. In še nekaj o Festivalu elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti Sonica.

Kaj ostane, ko svet razpada? Odgovor iščejo v ptujski mestni galeriji, kjer fotografi Tereza Kozinc, Simon Chang, Stojan Kerbler in Niko Erik Neubauer na skupinski razstavi odpirajo razmislek o pripadnosti, identiteti, skupnosti in spominu. Pri Založbi Beletrina so predstavili novo esejistično delo Borisa A. Novaka Proslavljanja in poslavljanja. V Kosovelovi knjižnici Sežana pa so odprli fotografsko razstavo Ženska toponomastika v Sloveniji, ki z zborom fotografij uličnih tabel z ženskimi imeni osvetljuje premalo poznano vlogo žensk v slovenski zgodovini in kulturi.

Četrta križarska vojna, ki je trajala pet let na prelomu iz 12. v 13. stoletje, je močno zaznamovala zgodovino naših krajev. Nanjo nas zdaj opominja nova monografija specialista za beneški srednji vek doktorja Massima Sbárbara, sodelavca koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča. Predstavljamo tudi knjigo doktorja Janka Kosa, literarnega zgodovinarja in teoretika, ki se je ukvarjal z vsemi področji literarne vede, z novim delom pa praznuje svoj 95. rojstni dan.

V Viteški dvorani ljubljanskih križank si lahko od danes ogledamo razstavo Tihi pogled na Ars priznanega francoskega fotografa Klavdija Slubana, ki je s fotoaparatom beležil skrite procese radijskega ustvarjanja Programa Ars. Zvečer pa bodo v Galeriji Škuc v Ljubljani odprli razstavo palestinske umetnice Samire Badran z naslovom Jedka Palestina, ki se umetniško ukvarja s temo izraelske zasedbe Palestine.

Obiskali smo Teden slovenske drame, kjer je potekala razprava o položaju umetnosti v času političnih napetosti. Na okrogli mizi Hiša za goste: Umetniška svoboda na kocki – gledališče v politično zaznamovanih kontekstih, so ustvarjalci in teoretiki razmišljali o mejah svobode, odgovornosti in pritiskih, ki oblikujejo sodobno gledališče. V Galeriji Vžigalica pa je na ogled razstava Slikarska dirka anonimnega italijanskega umetniškega tria CANEMORTO. Gre za sklepni poudarek cikla, ki raziskuje pluralnost pristopov, tehnik in pozicij slikarstva kot medija.

Vlada Republike Slovenije je ob 100. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela letošnje leto razglasila za Kosovelovo leto in zato tudi ne preseneča, da je letošnja rdeča nit Sejma akademske knjige Liber.ac posvečena prav temu vedno aktualnemu pesniku s Krasa. Letošnji Festival literature sveta – Fabula pa je potekal pod naslovom (so)odgovorni. Gost zadnjega večera je bil Philippe Sands, odvetnik, profesor mednarodnega prava, zagovornik človekovih pravic in pisatelj, katerega knjiga Vrnitev v Lemberg je v prevodu pravkar izšla pri Beletrini. Mi tokrat še o literarnem večeru v spomin na februarja preminulega pesnika Miroslava Košuto. Večer v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu je sodil v sklop podobnih s skupnim naslovom Ars teatralis.

V tokratni oddaji napovedujemo literarni večer cikla Ars teatralis, hommage Miroslavu Košuti, ki bo nocoj v Slovenskem stalnem gledališču Trst in uvodni koncert nove sezone cikla Harmonia Concertans, ki bo v atriju ZRC SAZU v Ljubljani. Bili smo tudi v Firencah, kjer je na ogled retrospektiva velikega mojstra moderne umetnosti Marka Rothka.