Zelena luč

Zelena luč

By RTVSLO – Val 202
Download on the App Store

Zelena luč episodes

  • Razbijamo mite: Pri začasnih prostorskih ureditvah morajo sodelovati tudi prebivalci
    V poletni izdaji Zelene luči se oziramo proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. Tokrat razdelamo mit, ki se nanaša na tako imenovani taktični urbanizem, torej začasne preureditve javnih prostorov in spreminjanje prometnih pravil. Mit se glasi takole:
    “Začasne prostorske ureditve prinašajo samo zmedo in višje stroške, saj je pozneje prostor treba še enkrat (trajno) urediti. Za to morajo poskrbeti strokovnjaki in odločevalci, običajni ljudje nimamo znanja o načrtovanju in urejanju prostora.”
    Ali to drži? Lahko vključevanje prebivalcev v proces odločanja prinese boljše rezultate?

    Gosta: 

    • Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora
    • Prof. Tom Rye, Univerza Molde; Urbanistični inštitut RS
    • Za pripombe in komentarje: [email protected]

      13 min
    • Razbijamo mite: Omejitve hitrosti bolj kot na čas vožnje vplivajo na varnost
      V poletni izdaji Zelene luči se bomo ozrli proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo.
      Tokrat razdelamo temo, ki običajno razdeli javnost in spodbudi žolčne debate. Mit se glasi takole:
      “Če znižamo hitrostne omejitve v mestu, bo promet počasnejši in še več bo zastojev.”
      Ali to drži? Je čas vožnje res edina komponenta, o kateri moramo razmišljati, ko se pogovarjamo o hitrostnih omejitvah?

      Gost: 

      • dr. Luka Mladenovič, Skupina za transformativno prometno načrtovanje - Urbanistični inštitut RS
      • Zapiski: 

        • Raziskava zveze Eurocities o posledicah zniževanja omejitev hitrosti v evropskih mestih
        • 14 min
        • Razbijamo mite: Zelenice proti tlakovanim površinam
          V poletni izdaji Zelene luči se oziramo proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. V poletni vročini pogledujemo proti senci in raziskujemo mit:
          “Zelenice in žive meje prinašajo le stroške in delo z vzdrževanjem, veliko boljše so betonske ograje in tlakovane površine.”
          Pa so res?

          Gosti:

          • dr. Maja Simonetti, urbanistka in krajinska arhitektka, IPoP
          • Zala Velkavrh, Prostorož
          • dr. Mark Nieuwenhuijsen, nizozemski strokovnjak za javno zdravje in epidemiologijo, ISGlobal
          • Zapiski:

            • Kam se odpraviš, ko vročina postane neznosna? - anketa o možnostih ohladitve
            • Primerjava temperatur na tlakovanih območjih in zelenicah v živo
            • Zelena luč o drevesih v mestih
            • Zelena luč o urbanem zelenju s tujimi strokovnjaki
            • 15 min
            • Razbijamo mite: Električni avtomobili bodo rešili težave s prometom v mestih
              V poletni izdaji Zelene luči se bomo ozrli proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. Najprej na vrsto pride mit, povezan z avtomobili:
              "Električni avtomobili bodo rešili težave, ki jih mestom povzroča avtomobilski promet."
              Pa jih bodo res?
              Gosti:
              - Katjuša Šavc, okoljevarstvena organizacija Focus
              - Jan Gehl, danski urbanist
              - Chris Bruntlett, Nizozemska kolesarska ambasada
              15 min
            • Montpellier: Mesto, kjer je javni promet brezplačen
              Montpellier je poleg Luksemburga največje urbano središče v Evropski uniji, kjer je javni promet za lokalne prebivalce povsem brezplačen. Kako jim je v mestu, na širšem območju katerega živi pol milijona prebivalcev, v nekaj letih uspelo vzpostaviti učinkovit in finančno vzdržen sistem? Kako potekajo investicije in širitve omrežja? In zakaj morajo turisti ter obiskovalci iz drugih delov Francije za uporabo javnega prometa še vedno plačevati?

              Sogovorniki:

              • Julie Frêche, podžupanja Montpellierja za promet in mobilnost
              • Aurélien Legros, organizacija Le Bonheur à Vélo  
              • Hélène Fourot Quillaud, kolesarska mreža Vélocité Grand Montpellier
              •  

                Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

                Za zgodbe in vprašanja: [email protected]
                29 min
              • Več avtocest ne pomeni manj zastojev
                Zastoji na slovenskih avtocestah marsikoga sploh v času poletne sezone marsikoga spravijo v obup. Nekako naraven odziv v takih trenutkih obupa je, da si zaželimo še en dodatni pas, zaradi katerega bi na prvi pogled promet potekal hitreje. A primeri širjenja avtocest z vsega sveta kažejo, da ta logika enostavno ne drži. V Zeleni luči bomo zato tokrat govorili o fenomenu spodbujenega prometa, izhodišče za ta pogovor pa je predlog za novo avtocesto, ki bi vodila od Postojne do Jelšan. Ali torej več cest pomeni manj zastojev ali še več avtomobilov?

                Gosti:

                • Špela Berlot Veselko, koordinatorica Koalicije za trajnostno prometno politiko
                • prof. Matej Ogrin, predstojnik Oddelka za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti
                • dr. Susan Handy, mednarodno priznana strokovnjakinja za prometno načrtovanje z Univerze v Kaliforniji v Davisu
                • prof. Tom Rye, britanski prometni raziskovalec, Univerza Molde
                • Zapiski:

                  • Novi predlogi za avtocesto
                  • Državni prostorski načrt za avtocesto Postojna - Jelšane
                  • Odziv Koalicije za trajnostno prometno politiko
                  • Strokovni povzetek - spodbujeni promet
                  • Pogovor z dr. Susan Handy
                  • Pogovor s prof. Tomom Ryem
                  • Za ideje in komentarje: [email protected]

                    23 min
                  • Digitalni promet prihodnosti v Talinu
                    V estonski prestolnici Talin se po cestah in pločnikih že vozijo majhni roboti za dostavo paketov, na tamkajšnji univerzi so sami razvili avtonomni avtobus, gradijo najmodernejši center za testiranje brezpilotnih letalnikov v Skandinaviji, iščejo poti za vključevanje dronov v javne storitve, digitalizirali so informacije o javnih prostorih za gibalno ovirane in vabijo razvijalce digitalnih storitev z vsega sveta, da svoje izdelke pridejo preizkusiti v Talin. Na mnogih ravneh je estonska družba zelo odprta za inovacije, ki lahko spremenijo delovanje prometa in javnih prostorov v mestu. A zakaj se trudijo biti v ospredju? Kako skušajo privabiti inovacije v mesto? Kakšne koristi imajo od tega prebivalci? V Zeleni luči smo obiskali Talin in spoznali nekaj izjemnih idej, ki že spreminjajo promet sedanjosti.

                    Gosti:

                    • prof. Raivo Sell, vodja Laboratorija za avtonomna vozila, Univerza TalTech
                    • Mark-Emil Taalivere, vodja inovacij, Oddelek za strateško upravljanje pri mestni administraciji
                    • Rainer Kivimäe, vodja enote za brezpilotne letalnike, Metrosert
                    • dr. Jaanus Müür, raziskovalec, Oddelek za inovacije in upravljanje, Univerza TalTech
                    • Zapiski:

                      • Laboratorij za avtonomna vozila
                      • Iniciativa Test in Tallinn
                      • Laboratorij za testiranje brezpilotnih letalnikov, Metrosert
                      • Projekt CityAM
                      • Oddaja Globus o estonski digitalizaciji javne uprave
                      • Reportaže v Zeleni luči iz Barcelone, Köbenhavna, Osla in Pariza
                      • Za zgodbe in vprašanja: [email protected]

                        Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

                         

                        25 min
                      • Urbanist Carlos Moreno pariške četrti spreminja v 15-minutna mesta
                        Na krilih obljub na županskih volitvah, da bo Pariz postal bolj prijazen prebivalcem kot avtomobilom, je socialistka Anne Hidalgo v svojem prvem mandatu napovedala vojno avtomobilom. V drugem mandatu je v sodelovanju z urbanistom Carlosom Morenom šla še korak naprej in začela uresničevati koncept "15-minutnega mesta", torej mesta, kjer je za vsakega prebivalca šola, služba, trgovina, park, gledališče ali zdravnik od doma dosegljiv peš ali s kolesom v največ četrt ure.

                        Ta revolucionaren koncept ljudem vrača čas, ki ga sicer izgubijo v prometu, vsakodnevno življenje pa premika bližje domu in skupnosti, manjša odvisnost od avtomobilov pa prinaša čistejši zrak, varnejše ulice in kakovostnejše življenje. Temelji na zavedanju, da prihodnost mest ni v širjenju cest, ampak v približevanju življenja ljudem. V Zeleni luči se pogovorimo z avtorjem tega koncepta, hkrati pa na terenu preverimo, kako so ga sprejeli prebivalci. 

                        Sogovorniki:

                        • Carlos Moreno, kolumbijsko-francoski urbanist, avtor koncepta 15-minutnega mesta
                        • Valentin Carraud, sociolog in doktorski študent urbanizma
                        • Christopher Najdovski, nekdanji podžupan Pariza
                        • Zapiski: 

                          • Prvi del reportaže iz Pariza - prometna revolucija
                          • Intervju z legendarnim urbanistom Janom Gehlom v Zeleni luči
                          • Carlos Moreno
                          • Za predloge in pripombe: [email protected]

                            Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. 

                            23 min
                          • Pariz je doživel dramatično prometno preobrazbo v rekordnem času
                            V samo dvanajstih letih se je Paris iz enega najbolj prometno obremenjenih evropskih mest preobrazil v sodobno kolesarjem in pešcem prijazno mesto.

                            Pod vodstvom županje Anne Hidalgo je mesto zgradilo zavidanja vredno kolesarsko infrastrukturo na cestah, ki so se dušile v avtomobilskem prometu, številne so tudi zaprli, razširili so pločnike, uvedli številne peš cone ter ozelenili asfaltna parkirišča in trge. V zelo kratkem času so zmanjšali promet, hrup in onesnaženost zraka. Pariz zato danes velja za mesto, ki mu je uspel skorajda čudežen urbanistični preobrat in je postal zgled številnim mestom v Evropi.

                            Sogovorniki:

                            • Andrej Bernik, arhitekt in soustanovitelj biroja Fieldwork
                            • Christopher Najdovski, nekdanji podžupan Pariza
                            • Corentin Roudaut, kolesarski aktivist iz organizacije Parise en Selle
                            • Valentin Carraud, sociolog in doktorski študent urbanizma na Sorboni
                            • Marie Wehner, članica kolesarske organizacije Collectif Vélo Île-de-France
                            • Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

                              24 min
                            • Najboljši pomočnik slepim in slabovidnim na poti še vedno ostaja človek
                              Ste že kdaj razmišljali, kako prečkati križišče brez pogleda na semafor? Kako na avtobusni postaji ugotoviti, kateri avtobus prihaja, ali pa poiskati vhod v stavbo brez vizualnih oznak? Za slepe in slabovidne so to vsakodnevne situacije, pri katerih se morajo zanašati na zvok, tip in dobro poznavanje prostora. Taktilne oznake, zvočni semaforji in napovedi na avtobusih niso pomembni le za samostojnost slepih in slabovidnih, ampak pogosto pomagajo tudi starejšim, otrokom in drugim uporabnikom javnega prostora. V Zeleni luči zato preverjamo, kako dostopna je prometna infrastruktura za slepe in slabovidne ter zakaj dobro prilagojen prostor koristi vsem.

                              Gosta:

                              • Sabina Dermota, uporabnica psa vodiča
                              • Tomaž Wraber, upokojenec in nekdanji član Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije
                              • 20 min

                              About Zelena luč

                              From the publisher's feed

                              Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne…