Zelena luč

Zelena luč

By RTVSLO – Val 202
Download on the App Store

Zelena luč episodes

  • Kako so v Oslu vsem prebivalcem zagotovili električno mobilnost
    Zelena luč se spet odpravlja ne teren, tokratna destinacija je prestolnica električne mobilnosti Oslo. V prvih mesecih letošnjega leta je bilo kar 97 odstotkov prodanih avtomobilov v norveški prestolnici električnih. Hkrati tam elektrika poganja tudi kombije, tovornjake, ladje in celo gradbeno opremo. Polnilnice lahko opazimo povsod, tudi prometna pravila in finančne spodbude dajejo prednost električnim vozilom. A Oslo je moralo premagati veliko visokih preprek, da so prišli do takega ekosistema. Kako denimo zagotoviti polnjenje avtomobilov za prebivalce blokov? Kako zagotoviti dovolj električne energije na pravih lokacijah? Predvsem pa nas bo v Zeleni luči zanimalo, kaj se lahko iz njihovih izkušenj naučimo tudi v Sloveniji. Oslo je obiskal Luka Hvalc.

    Gosta:

    • Sture Portvik, vodja elektromobilnosti pri Mestni občini Oslo
    • Henrik Gudmundsson, Concito

      • Zapiski:

      • Okoljska agencija v Oslu
      • Norveška zveza lastnikov električnih avtomobilov
      • Norveška strategija polnilnic
      • Zakonodaja glede umeščanja polnilnic v blokovka naselja
      • Henrik Gudmundsson o razogljičenju logistike
      • Reportaži v Zeleni luči iz Barcelone in Københavna
      • Poteka akcija za spodbujanje kolesarjenja Polni zagona

        • Za vprašanja in zgodbe: [email protected]

        Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

        24 min
      • David Sim pojasni, kako mesto lahko postane mehko
        David Sim je škotski arhitekt in urbanist, ki večino življenja živi in dela na Danskem. Tja se je preselil po tem, ko je na univerzi poslušal predavanje legendarnega danskega urbanista Jana Gehla, ki je pozneje postal njegov mentor. Pred kratkim je tudi v slovenščini izšla Simova knjiga Mehka mesta, v kateri razmišlja o oblikovanju javnih prostorov po človeški meri. V Zeleni luči razlaga, zakaj meni, da moramo začeti urejati drugačne trge in ulice, ki temeljijo na štirih enostavnih načelih: manjše, nižje, počasneje, preprostejše. Taka mesta, pravi, lahko ponudijo protistrup za prehiter in obremenjujoč način sodobnega življenja.
        V oddaji pa spoznamo še zgodbo o trdih pristankih na ljubljanskih kolesarskih stezah.

        Gost:

        • David Sim, arhitekt in urbanist

          • Zapiski:

          • Knjiga Mehko mesto
          • Portret Jana Gehla v Zeleni luči
          • Reportaža iz Københavna o učinkoviti kolesarski infrastrukturi
          • Zelena luč o analiziranju slovenskih kolesarskih stez

            • Za predloge in pripombe: [email protected]

            20 min
          • Na obisku pri legendarnem danskem urbanistu Janu Gehlu
            Kam se raje usedete - na klop, ki stoji sredi odprtega travnika brez sence, ali na zid, obdan z zelenjem, v kotu majhnega trga, kjer se zadržuje veliko ljudi? To se je v začetku svoje kariere vprašal Jan Gehl, danski urbanist, ki je zaslovel s svojim preučevanje gibanja ljudi po odprtih javnih prostorih v mestih. Njegove ideje in pristopi so zato v središče razmišljanja o mestih postavili ljudi, naše potrebe po intimnosti in udobju, poskušal je spremeniti modernistično logiko oblikovanja mest po meri avtomobilov. Med obiskom v njegovem domu v prijetnem kobenhavnskem predmestju je za Zeleno luč pojasnil načela oblikovanja kakovostnih javnih prostorov, izkušnje, ki jih je zbral med delom po vsem svetu, in celo to, kaj se je o ulicah in trgih naučil med igranjem trombona v ulični jazz skupini.

            Gost:

            • Jan Gehl, danski urbanist

              • Zapiski:

              • Gehl People
              • Knjiga Mesta za ljudi
              • Knjiga Life between buildings
              • Prvi del reportaže iz Københavna - o učinkoviti kolesarski infrastrukturi

                • Za predloge in pripombe: [email protected]

                Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

                19 min
              • København pokaže, kako ustvariti dobro kolesarsko okolje
                V Københavnu dve tretjini prebivalcev kolesarita vsak dan. Ne zaradi tako zelo lepega vremena, tudi letni časi jih ne zmotijo, h kolesarjenju jih spodbujata predvsem dobro urejena kolesarska infrastruktura in dejstvo, da je kolo najenostavnejši in najhitrejši način prevoza v mestu. Kamor koli se obrneš, vidiš na stotine koles, ki se vozijo po vrhunsko urejenem in označenem sistemu kolesarskih stez, na vsakih nekaj metrov je postavljeno stojalo za kolesa, table označujejo, koliko minut traja kolesarjenje do različnih točk v mestu. Kako torej ustvariti tak sistem? Je za spodbudo h kolesarjenju dovolj le urejena infrastruktura ali tudi premik v glavah? Zelena luč se je odpravila v dansko prestolnico preveriti, kako se je treba lotiti urejanja mesta za kolesarje.

                Gosti:

                • Thomas Krag, Dansko kolesarsko veleposlaništvo
                • Henrik Gudmundsson, Organizacija CONCITO
                • Jan Gehl, legendarni urbanist in arhitekt

                  • Zapiski:

                  • Kolesarske “superpoti” v Københavnu
                  • Dansko kolesarsko veleposlaništvo - rešitve za spodbujanje kolesarjenja
                  • Organizacija CONCITO
                  • Mestne strategije za razvoj kolesarske infrastrukture
                  • Poslušajte tudi: Barcelona - mesto, v katerem je pešec car

                    • Za komentarje in vprašanja: [email protected]

                    Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

                    31 min
                  • Novi slovenski aplikaciji za boljšo in cenejšo mobilnost
                    Zelo pomemben del našega premikanja so informacije. Povedano povsem enostavno - če ne vemo, kakšne možnosti za prevoz imamo na voljo, težko sprejmemo dobro odločitev. V Sloveniji sta v zadnjih tednih zaživeli dve aplikaciji, ki problem informiranosti potnikov rešujeta vsaka na svoj način. KamKam je nova aplikacija za deljenje prevozov, ki skuša na čim lažji način povezati voznike, ki imajo v avtu proste sedeže, s potniki, ki se odpravljajo v isto smer. Avtorji so vse procese dogovarjanja skušali skrajno poenostaviti. Aplikacija Zenpre pa na težave z mobilnostjo pogleda z druge strani - prek izdelave osebnih mobilnostnih načrtov skuša zmanjšati prevozno revščino v Sloveniji. V Zeleni luči se z avtorji aplikacij pogovorimo o koristih, ki jih prinašata za potnike.

                    Gosta:

                    • Nejc Černilogar, razvijalec in del ekipe aplikacije KamKam
                    • Katjuša Šavc, okoljevarstvena organizacija Focus

                      • Zapiski:

                      • Aplikacija KamKam
                      • Aplikacija Zenpre
                      • Nočna izmena: Delo strojevodje tovornega vlaka
                      • Ob osmih na Prvem: Urban Jeriha o parkirnih politikah
                      • Preverjanje motorističnih spretnosti na Vranskem - Val 202, 22. aprila

                        • Za komentarje in predloge: [email protected]

                        Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

                        23 min
                      • Vojne se danes bijejo za nadzor nad oskrbovalnimi verigami
                        Najpomembnejše svetovne oskrbovalne poti niso več nedotakljive, kot se je zdelo v zadnjih nekaj desetletjih. Morske ožine, prek katerih poteka velik del svetovne trgovine, so spet postale svetovne vroče točke: zaprtje Hormuške ožine zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran, hutijevski napadi na ladje v Rdečem morju, napadi piratov na trgovske ladje … Vse to zmanjšuje zanesljivost oskrbovalnih verig in prinaša višje cene izdelkov za potrošnike na vseh koncih sveta. A koliko sploh vemo o tem, od kod prihajajo surovine in sestavine, ki jih potrebujemo za normalno delovanje naših družb? Zakaj postaja vse bolj pomembno, da poznamo svoje oskrbovalne verige in skušamo zmanjšati tveganja? O tem v Zeleni luči razmišljamo s sodelavci Fakultete za logistiko v Celju, ki preučujejo vpliv geopolitičnih spopadov na svetovne trgovinske poti.

                        Gosti:

                        • dr. Matevž Obrecht, dr. Marina Nikšić, dr. Maja Rosi - Fakulteta za logistiko UM

                          • Zapiski:

                          • Uvod v odpornost oskrbovalnih verig
                          • Nevarno nepoznavanje svojih oskrbovalnih verig
                          • Posledice pandemije za globalne oskrbovalne verige
                          • Posledice zaprtja Hormuške ožine
                          • Nova svilna pot
                          • Geopolitika Perzijskega zaliva v Globusu

                            • Za komentarje in zgodbe: [email protected]

                            27 min
                          • Igrive aktivistične intervencije za resnične spremembe v mestu
                            Mnoge mestne oblasti se sprememb v mobilnosti lotevajo s tresočo roko, saj se bojijo morebitnih negativnih posledic na volitvah. Kaj pa če prebivalci mesta želijo odločnejše ukrepanje in hitrejše spremembe? Kateri so učinkoviti načini, da oblast prisilijo k ukrepanju? V Zeleni luči spoznamo dve zgodbi aktivistov, ki so s svojimi domišljenimi akcijami uspeli doseči premike. V Berlinu je skupna organizacij uspešno organizirala “kolesarski” referendum in s tem dosegla, da so zahteve za boljšo infrastrukturo zapisali v zakonodajo, od takrat naprej pa spodbuja nadaljnje spremembe v mestni mobilnosti. Na Dunaju pa se je koalicija aktivistov povezala v platformo Wir machen Wien, ki je z igrivimi intervencijami v javnem prostoru dosegla podporo javnosti in mestnih politikov za mobilnostne spremembe. Kaj se torej lahko naučimo iz njihovih izkušenj, kako prisiliti oblasti k ukrepanju?

                            Gostji:

                            • Barbara Laa, platforma Wir machen Wien
                            • Valentina Haas, Changing Cities Berlin

                              • Zapiski:

                              • Changing Cities Berlin
                              • Wir machen Wien
                              • Kampanja Platz für Wien
                              • Kolesarski referendum
                              • Prostorož
                              • Zelena luč: Reportaža o spreminjanju javnih prostorov v Barceloni

                                • Za komentarje in zgodbe: [email protected]

                                Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

                                16 min
                              • Volivci želijo pogovor o prometu, stranke pa ga odrivajo vstran
                                V Sloveniji imamo težave s prometom vsi, pa če sta avtomobilist, kolesar, pešec ali potnik. Promet vsakodnevno vpliva na naša življenja, od njega je odvisna kakovost življenja in tudi premoženjsko stanje. Zaradi težav z mobilnostjo je petina prebivalcev živčnih in razdraženih, vsakemu desetemu pa jemljejo energijo za delo in učenje. Zakaj je promet torej v predvolilnem času skorajda neopazna tema? Po javnomnenjskih raziskavah je za volivce pomembno področje, od strank tudi pričakujejo načrte in mnenja o aktualnem stanju, a politiki se tej tem raje izogibajo in je ne postavljajo v prvi plan. Je promet postal tako strupena tema, da se ga politiki raje sploh ne dotikajo več? V Zeleni luči razmišljamo z raziskovalci javnega mnenja in mobilnosti, seveda pa tudi z volivci z različnih koncev Slovenije.

                                Gosti:

                                • Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta Mediana
                                • Andrej Brglez, raziskovalec mobilnosti
                                • Jonas Sonnenschein, Umanotera
                                • volivci z različnih koncev Slovenije

                                  • Za vaše komentarje in mnenja: [email protected]

                                  28 min
                                • Kako bi lahko barcelonske ideje uporabili tudi v slovenskih krajih
                                  V Zeleni luči nadaljujemo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v Barceloni. V prvem delu smo spoznali idejo superotokov, zdaj pa se odpravimo na sprehod po enem izmed njih. Vodil nas bo mednarodno priznani raziskovalec urbanizma Tom Rye, ki že več let živi v tako imenovanem superotoku Horta ob severnih obronkih mesta. Ta četrt je zelo podobna tudi slovenskim mestom, zato lahko na praktičnem primeru ugotovimo, na kakšen način zapirati ulice za promet, da bodo prebivalci z ukrepi čim bolj zadovoljni. Spoznamo tudi raziskovalce in mestne planerje, ki bodo razmislili o uspehih in napakah, ki so jih naredili v Barceloni.
                                  • Povezava do prvega dela oddaje

                                    • Gosti:

                                    • prof. Tom Rye, urbanist in raziskovalec mobilnosti
                                    • dr. Samuel Nello Deakin, urbanist, Barcelonska avtonomna univerza
                                    • dr. Oriol Marquet, geograf, Barcelonska avtonomna univerza
                                    • Ariadna Miquel, arhitektka in urbanistka, ki vodi Urad za urbano strategijo in urbano ekologijo pri barcelonski mestni administraciji

                                      • Zapiski:

                                      • Soseska Horta
                                      • Rezultati preureditve in vplivi na zdravje
                                      • Raziskava o političnih posledicah zapiranja cest za avtomobilski promet
                                      • Raziskava o odnosu prebivalcev do uvedenih sprememb
                                      • prof. Tom Rye v Zeleni luči

                                        • Za zgodbe in pripombe: [email protected]

                                         

                                        Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

                                        24 min
                                      • Barcelona - mesto, v katerem je pešec car
                                        Prvi del: Življenje in smrt ideje “superbloka”
                                        V Zeleni luči začenjamo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v tujini. Obiskali bomo nekaj evropskih mest, ki nam lahko pokažejo pot naprej in obenem opozorijo na pomembne izkušnje. V Barceloni nas je zanimalo, kako zapirati ulice za motorni promet. Eno najgosteje naseljenih mest v Evropi namreč v zadnjem desetletju avtomobile umika iz posameznih ulic in celih mestnih četrti, izpraznjeni prostor pa preuredijo v parke in sprehajalne površine, namenjene okoliškim prebivalcem. Kako vodijo aktivno politiko dajanja prednosti pešcem in kolesarjem, kako zagotovijo podporo lokalnih prebivalcev in kakšne so (tudi politične) posledice urejanja urbanih območij brez avtomobilov? V Zeleni luči spoznamo strokovnjake in prebivalce, odpravimo pa se tudi na izlet po “superbloku” in skupinsko kolesarjenje z otroki v šolo.
                                        • Povezava do drugega dela oddaje

                                          • Gosti:

                                          • Ian Pol, Genis Dominguez in Mirella Bosch, soorganizatorji BiciBusa
                                          • dr. Oriol Marquet, geograf, Barcelonska avtonomna univerza
                                          • Ariadna Miquel, arhitektka in urbanistka, ki vodi Urad za urbano strategijo in urbano ekologijo pri barcelonski mestni administraciji
                                          • dr. Samuel Nello Deakin, urbanist, Barcelonska avtonomna univerza
                                          • prof. Tom Rye, urbanist in raziskovalec mobilnosti

                                            • Zapiski:

                                            • BiciBus - gradiva o projektu
                                            • Superbloki - javni program
                                            • O razvoju superblokov
                                            • Raziskava o političnih posledicah zapiranja cest za avtomobilski promet
                                            • Raziskava o odnosu prebivalcev do uvedenih sprememb
                                            • prof. Tom Rye v Zeleni luči

                                              • Za komentarje in zgodbe: [email protected]

                                               

                                              Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

                                              32 min

                                            About Zelena luč

                                            From the publisher's feed

                                            Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne…