Babi bere pravljice

Škoti si pripovedujejo zgodbo o tem, kako so nastali otoki blizu Škotske in Islandija. Prebivalec morja, Črv sveta je bilo pravljično, kači podobno bitje, zmaj, ki so ga ustvarili zlobni duhovi. Velikanska zver zaobljena kot črv s hudim apetitom je bila sposobna razbiti ladje in hiše s svojim oprijemljivim razcepljenim jezikom, ki ga je uporabljala kot par klešč, in zmogla je celo zvleči cela pobočja in vasi v morje. Črv je bil dolg tisoče in tisoče milj in je obkrožal Zemljo. Kadar je zazehal, od lakote in ne od zaspanosti, se je stresla zemlja in visoki valovi so uničili vse na obali.

Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Stoor_worm

In kaj je šota? To je organska snov, ki se tvori v močvirjih. Rastlinski ostanki kot so mahovi, trave in druge vodne rastline se sčasoma naberejo na dnu močvirja. Včasih so jo uporabljali za kurjenje.

Vir: Guttemberg project, Tales of folk and fairies, Katharine Pyle, Boston, Little, Brown, and Company, 1929 Copyright, 1919, By Little, Brown, and Company.

Otroci so radovedni in radi bi videli in vedeli in poskusili vse, kar se okrog njih dogaja. Tudi ko se mamici mudi pripraviti kosilo, pa bi sinko rad kuhal tudi on. In velikokrat se mamice otresejo in otroka pošljejo stran. To pa se ni obneslo mamici iz te slovenske pravljice. Kar je rekla kot šalo, je postalo huda resničnost. Pravljica nič ne pove o tem, kako se je potem počutila ta mamica.

Zbirka Deteljica Slovenske ljudske pripovedi: Babica pripoveduje, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992, bere Nataša Holy

Ta pravljica, tako kot mnoge druge, nas pouči o tem, kako koristno je, če smo dobri do drugih. Vendar ne vedno. Včasih so tisti, ki jim storimo uslugo, nehvaležni in nas želijo izdati. To se je zgodilo tudi dečku iz te pravljice, vendar se je le vse srečno končalo, tako kot se pravljice morajo.

Vir: Zlata ptica, Tiger iz pogorja Kumgang, korejske pravljice, izbral, prevedel in spremno besedo napisal Andrej Bekeš, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982, bere Nataša Holy

Vmajhni vasici Plouvinec je nekoč živel reven kamnosek Bernet. Bil je pošten in marljiv mladenič, pa vendar se je zdelo, da ni prav uspešen. Čeprav je delal, je bil reven. To ga je žalostilo, saj je bil zaljubljen v lepo Madeleine Pornec, ki je bila hči najbogatejšega človeka v Plouvinecu. Se mu bouspelo poročiti z njo? Prisluhni zgodbi iz Bretanje Skale iz Plouvineca.
Bretanja je severozahodna francoska regija ob Atlantskemoceanu. Prebivalci uporabljajo poleg francoščine tudi  bretonščino.

In še morda neznane besede: resava je z reso porasel svet

In kaj je resa? To je grmičasta rastlina z vijoličastimi cvetovi, ki raste na manj rodovitnih tleh.

Vir: The Project Gutenberg eBook of Wonder Tales from Many Lands, Katharine Pyle, New York

E. P. Dutton & co., inc. Copyright, 1911 by e. P. Dutton & company, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

V tej zabavni pravljici spoznamo vraga, ki je za spremembodobrohoten in pošten. In ne samo to, ima sina, ki je nagajiv kot so vsi otroci in ko nekaj ušpiči, je pripravljen sprejeti kazen in povrniti škodo, ki jo je naredil. In kako se je odrezal, izvemo v  zabavni transilvanski pravljici Vragov sin. In kje je Transilvanija? To je pokrajina v severozahodnem delu Romunije. Še nekaj  morda manj znanih besed:  

Bisaga – popotna torba ali vreča za čez ramo

Dnina – delo na tuji kmetiji

Mlačev – spravljanje zrnja iz klasja z mlatilnico ali cepcem

Vir: Zlata ptica, Izplesani copatki, Transilvanske ljudske pripovedi, zapisala in uredila Agnes Kovács, prevedel Jože Olaj, Mladinska knjiga, Ljubljana 1991, bere Nataša Holy

Tiste dni, ko so gorske vile še zahajale med dobre ljudi in jim pomagale s svetom in z dejanjem, sta v lepem prijateljstvu živeli dve sosednji hiši; pri eni so imeli sinčka, pri drugi hčerko, to hčerko so krasili prelepi dolgi zlati lasje.

To je uvod v pravljico, ki jo je zapisal Frane Milčinski. Pretresljiva pravljica o ljubezni se godi nekje v naši deželi in je zapisana v malce starodobni slovenščini. Pa je zaradi tega še lepša. In ker je nekaj besed morda manj znanih, prisluhni razlagi:

Svet – nasvet

Brdo – hrib

Bodro – veselo, živahno

Klepanje – postopek, pri katerem se z udarci kladiva ostri rezilo, v tem primru srpa

Reber – strmina

Gosposka - predstavniki oblasti, policaji, sodniki,

Vir: Fran Milčinski, Zbrane pravljice in pripovedke, Zbirka Sanjska knjiga, Založba Sanja d.o.o., Ljubljana 2015, bere Nataša Holy

Ljudske pravljice imajo določene značilnosti, med drugim tudi, kako so prikazane osebe. Le redko imajo osebe imena, navadno so označena kot mačeha, pastorka, najmlajšisin ali princ in princesa. V novogrških pravljicah pa se velikokrat pojavi nepoštena oseba, golobradec. Verjetno je v času, ko so pravljice nastajale veljal običaj, da imajo moški zaraščene brade in je golobradec zato zelo izstopal. Pa so mu pripisali slabe namene. Kaj je golobradec iz te pravljice ušpičilin kaj ga je zato doletelo, izveš v novogrški pravljici SLUGA, KI JE ZAMENJAL GOSPODARJA 

Morda neznana beseda: tamar je živinska staja v planinah

In kaj je planina? To je  s travo porasel svet, navadno v gorah,namenjen za pašo, z bivališči za pastirje in stajami za živino:

Vir: Zlata ptica, Novogrške pravljice, izbral in prevedel Marijan Tavčar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1961, bere Nataša Holy

Zvedeli smo že, zakaj mačehe sovražijo svoje pastorke, navadno zato, ker želijo da je njhov otrok, navadno hčerka, deležna vsega, seveda na račun pastorke. V tej zgodbi pa mačeha nima svojega otroka, samo nepopisno zlobna je. In njen mož in pastorkin oče se ni zmožen upreti tej hudobi. Pa vendar se za pastorko vse srečno konča, pa tudi za njeno mačeho in očeta.

Vir: Zlata ptica, Korejske ljudske pripovedi,prevedla Božena Legiša, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979, bere Nataša Holy

Zgodbica lepo prikazuje pohlepnost nekaterih duhovnikov, ki so prevarali ljudi na grozovit način. Sami so določili, kaj hoče rečni zmaj. Zagotovo takšne pošasti v resnici ni bilo, kaj šele da bi znala govoriti in zahtevati karkoli. Še posebna krutost pa je bila zahteva, da je treba vsako leto žrtvovati mlado dekle zato, da bi bila lahko letina dobra. Toda preprost kmet je spoznal njihovo pohlepnost in surovost in za vedno končal to kruto navado. Kako, izveš v kitajski pravljici Svatba rečnega zmaja

Vir: Kitajske in korejske pravljice, prevedel Jože Zupančič, založba »Lipa« Koper, 1955, bere Nataša Holy

Trije sinovi, tokrat sta starejša brata prijazna in in imata najmlajšega, ki je malce drugačen, prav rada. In sta se veselila njegove sreče in ga podpirala. Malo drugače torej, saj so po navadi starejši bratje ali hudobni ali nemarni ali nesramni, največkrat pa še neumnejši od najmlajšega, ki navadno velja za neumnega. Pa kljub temu nista hotela oditi z njim, raje sta ostala na domačiji. Kar nekaj morda manj znanih besed je v tej pravljici:

kolníca je pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev:

trske so podolgovati kosi lesa, uporabni za prižiganje ognja v peči,

smolene pa so smolnate, smola je lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterih dreves, zlasti iglavcev in lepo diši

cepiti pomeni razsekavati kose lesa

Vir: Zlata ptica, Prebrisano dekle, lužiškosrbske pravljice, Pawot Nedo, prevedla Gitica Jakopin, Mladinska knjiga Ljubljana, 1973, bere Nataša Holy