Vsak narod ima kakšnega junaka iz vrst navadnih, preprostih ljudi. Pri nas je to Peter Klepec, Japonci pa občudujejo ribiča Kendza. Strašni zmaj ni hotel prepustiti ljudem skrinjice z zakladi. Z njim se je spopadel skromni ribič Kendzo, ki si ni zase želel ničesar. In ker je želel srečo in zdravje in modrost za svoj narod, mu je uspelo s čarovnikovo pomočjo premagati vse ovire. Ponesel je dobrote med svoje ljudi.

Japonske pravljice, prevedla Ivan Skušek in Zdenka Jerman, Mladinska knjiga, Ljubljana 1964, bere Nataša Holy

Tako lepa je bila in noben snubec ji ni ugajal ... njena lepota je slovela daleč naokoli ... najlepša deklica si je izbrala ženina ... tako pripoveduje večina ljudskih pripovedk. Tale italijanska pa je drugačna. Kraljevič je bil tako lep, da ga nihče niti ni smel videti, samo ne vem točno zakaj. No, zgodba pripoveduje tokrat o lepem kraljeviču, ki pa ga končno trgovčeva hči tako očara, da se sklene poročiti z njo. Pa mu bo uspelo? Prisluhni italijanski pravljici Prevzetni kralj

Zlata ptica, Italijanske pravljice 2. knjiga, Italo Calvino, prevedel Gašper Malej, Ljubljana, Mladinska knjiga 2022, bere Nataša Holy

Tale zgodbica je res zabavna. Lisica je, tako kot vedno, pametna in iznajdljiva in tudi zlobna. Kadar le more, si izposodi malce okornega volka. Kaj mu je ušpičila tokrat, izvemo v transilvanski pravljici Tepeni nese netepenega.

Zlata ptica, Izplesani copatki, Transilvanske ljudske pripovedi, zapisala in uredila Agnes Kovács, prevedel Jože Olaj, Mladinska knjiga, Ljubljana 1991, bere Nataša Holy

Tale pravljica je res kar dolga. Je pa zanimiva, saj izvemo, kako so si prvotni prebivalci Kanade predstavljali nastanek pajka in njegovo usodo. Pripisali so mu zlobno obnašanje in mu privoščili kazen, ki si jo je zaslužil.

Kanadske pravljice, zbral Cyrus Mcmillan, prevod Jernej Grobovšek, Šmarješke toplice, Stella, 2019, bere Nataša Holy

Kako rada bi svojemu sinu podarila tisto, za kar jo je prosil. Ni zmogla, saj enostavno ni imela dovolj denarja. Pa vendar je deček zaradi svoje dobrote dobil prav tisto, kar si je želel.

Če si mestni otrok, verjetno še nikoli nisi videl, videla kravjaka. To je tisto, kar krava pokaka. Je mehak, topel, ko pa se posuši, lahko prav lepo gori. In prav kravjake je uporabljala starka iz indijske pravljice Boben. Prisluhni.

Indijske pravljice, prevedla Dušanka Zabukovec, KUD 2017, bere Nataša Holy

Kratke pravljice je hitro konec zato ti bom prebrala dve kratki o velikanih. Pripovedujejo si ju v Beli krajini. V obeh pripovedkah nastopajo trije velikani, eden močnejši od drugega.

Ruvač, Pihač in Sedač so ustrahovali prebivalce, dokler jih ti niso pregnali, v drugi zgodbci pa izvemo, zakaj tako grmi v Gorjancih, kadar se razbesni huda nevihta.

Ti dve besedi pa morda še ne poznaš: draga je dolina, loza pa gozd.

Prisluhni

Marija je izgubila čeveljček, tako kot Pepelka, ampak tu se podobnost konča. Čeprav je bila po krivici izgnana s svojega doma, je vseeno pomagala očetu in mu povrnila prestol. Prisluhni.

Zlata ptica, Mezinčica, korziške pravljice, Zapisal J.B.Ortoli, prevedla Maja Žaucer, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976, bere Nataša Holy

Dobrota se vedno povrne. S skrbjo za onemoglo starko sta si sinko in njegova mati pridobila močno zaveznico. Tudi živali, ki sta ju rešila, so naredile vse, da so jima pomagale rešiti se ječe. Ne samo to, najmanjše, čebele, so poskrbele za fantovo pravo izbiro.

Kitajske pravljice, prevedel Jože Dolenc, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1958, bere Nataša Holy

Pravljica ni ravno strašna, je pa zabavna. Tudi v Ligurskem primorju v Italiji si pripovedujejo pravljico z ugodnim zaključkom za novopečeno nevesto. Nikoli več ji ne bo treba presti konoplje. Tokrat so jo rešile tri starke. Ženin prav gotovo ni hotel, da bi bila njegova izvoljenka videti tako grozno. Kako grozno, izveš v italijanski pravljici In sedem.

Italijanske pravljice, Italo Calvino, izbrala, prevedla in spremno besedo napisala Tea Stoka, verze prevedla Marija Javoršek, Mladinska knjiga, Ljubljana 1997, bere Nataša Holy

Danes bom prebrala hrvaško pravljico, v kateri bomo izvedeli kaj je ušpičil Laketbrada Pedenjmož. Si ga lahko predstavljaš? Pa poskusiva: laket je del roke od zapestja do komolca. Torej je imel možak približno pol metra dolgo brado. Visok pa je bil za pedenj, kar je približno 20 centimentrov. Se pravi, da je ta drobni možiček vlekel brado za sabo. Precej nerodno. Mogoče pa jo je zvezal ali pa ogrnil okoli vratu kot šal. V hrvaški pravljici Kobiljek in Laketbrada Pedenjmož, izvemo, kako je z njim opravil Grujo. Prisluhni.

Zlata ptica, Hrvaške narodne pripovedke, izbral in uredil Balłnt Vujkov, prevedel Cvetko Zagorski, Mladinska knjiga, 1981, Ljubljana, bere Nataša Holy