V tej zabavni pravljici spoznamo vraga, ki je za spremembodobrohoten in pošten. In ne samo to, ima sina, ki je nagajiv kot so vsi otroci in ko nekaj ušpiči, je pripravljen sprejeti kazen in povrniti škodo, ki jo je naredil. In kako se je odrezal, izvemo v  zabavni transilvanski pravljici Vragov sin. In kje je Transilvanija? To je pokrajina v severozahodnem delu Romunije. Še nekaj  morda manj znanih besed:  

Bisaga – popotna torba ali vreča za čez ramo

Dnina – delo na tuji kmetiji

Mlačev – spravljanje zrnja iz klasja z mlatilnico ali cepcem

Vir: Zlata ptica, Izplesani copatki, Transilvanske ljudske pripovedi, zapisala in uredila Agnes Kovács, prevedel Jože Olaj, Mladinska knjiga, Ljubljana 1991, bere Nataša Holy

Tiste dni, ko so gorske vile še zahajale med dobre ljudi in jim pomagale s svetom in z dejanjem, sta v lepem prijateljstvu živeli dve sosednji hiši; pri eni so imeli sinčka, pri drugi hčerko, to hčerko so krasili prelepi dolgi zlati lasje.

To je uvod v pravljico, ki jo je zapisal Frane Milčinski. Pretresljiva pravljica o ljubezni se godi nekje v naši deželi in je zapisana v malce starodobni slovenščini. Pa je zaradi tega še lepša. In ker je nekaj besed morda manj znanih, prisluhni razlagi:

Svet – nasvet

Brdo – hrib

Bodro – veselo, živahno

Klepanje – postopek, pri katerem se z udarci kladiva ostri rezilo, v tem primru srpa

Reber – strmina

Gosposka - predstavniki oblasti, policaji, sodniki,

Vir: Fran Milčinski, Zbrane pravljice in pripovedke, Zbirka Sanjska knjiga, Založba Sanja d.o.o., Ljubljana 2015, bere Nataša Holy

Ljudske pravljice imajo določene značilnosti, med drugim tudi, kako so prikazane osebe. Le redko imajo osebe imena, navadno so označena kot mačeha, pastorka, najmlajšisin ali princ in princesa. V novogrških pravljicah pa se velikokrat pojavi nepoštena oseba, golobradec. Verjetno je v času, ko so pravljice nastajale veljal običaj, da imajo moški zaraščene brade in je golobradec zato zelo izstopal. Pa so mu pripisali slabe namene. Kaj je golobradec iz te pravljice ušpičilin kaj ga je zato doletelo, izveš v novogrški pravljici SLUGA, KI JE ZAMENJAL GOSPODARJA 

Morda neznana beseda: tamar je živinska staja v planinah

In kaj je planina? To je  s travo porasel svet, navadno v gorah,namenjen za pašo, z bivališči za pastirje in stajami za živino:

Vir: Zlata ptica, Novogrške pravljice, izbral in prevedel Marijan Tavčar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1961, bere Nataša Holy

Zvedeli smo že, zakaj mačehe sovražijo svoje pastorke, navadno zato, ker želijo da je njhov otrok, navadno hčerka, deležna vsega, seveda na račun pastorke. V tej zgodbi pa mačeha nima svojega otroka, samo nepopisno zlobna je. In njen mož in pastorkin oče se ni zmožen upreti tej hudobi. Pa vendar se za pastorko vse srečno konča, pa tudi za njeno mačeho in očeta.

Vir: Zlata ptica, Korejske ljudske pripovedi,prevedla Božena Legiša, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979, bere Nataša Holy

Zgodbica lepo prikazuje pohlepnost nekaterih duhovnikov, ki so prevarali ljudi na grozovit način. Sami so določili, kaj hoče rečni zmaj. Zagotovo takšne pošasti v resnici ni bilo, kaj šele da bi znala govoriti in zahtevati karkoli. Še posebna krutost pa je bila zahteva, da je treba vsako leto žrtvovati mlado dekle zato, da bi bila lahko letina dobra. Toda preprost kmet je spoznal njihovo pohlepnost in surovost in za vedno končal to kruto navado. Kako, izveš v kitajski pravljici Svatba rečnega zmaja

Vir: Kitajske in korejske pravljice, prevedel Jože Zupančič, založba »Lipa« Koper, 1955, bere Nataša Holy

Trije sinovi, tokrat sta starejša brata prijazna in in imata najmlajšega, ki je malce drugačen, prav rada. In sta se veselila njegove sreče in ga podpirala. Malo drugače torej, saj so po navadi starejši bratje ali hudobni ali nemarni ali nesramni, največkrat pa še neumnejši od najmlajšega, ki navadno velja za neumnega. Pa kljub temu nista hotela oditi z njim, raje sta ostala na domačiji. Kar nekaj morda manj znanih besed je v tej pravljici:

kolníca je pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev:

trske so podolgovati kosi lesa, uporabni za prižiganje ognja v peči,

smolene pa so smolnate, smola je lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterih dreves, zlasti iglavcev in lepo diši

cepiti pomeni razsekavati kose lesa

Vir: Zlata ptica, Prebrisano dekle, lužiškosrbske pravljice, Pawot Nedo, prevedla Gitica Jakopin, Mladinska knjiga Ljubljana, 1973, bere Nataša Holy

Nekoč je bil reven kmet, najemnik, ki je vedno teže živel,grozilo mu je, da bo izgubil zemljo, ki jo je obdeloval. Imel je tri sinove, Petra, Pavla in Jakca, ki so mu rekli tudi Copata. Nič kaj prida niso bili ti fantje, samo pohajali so naokrog in niso hoteli opraviti niti kančka dela; to se jim je zdelo edino pravilno. Mislili so tudi, da so preveč dobri za karkoli in da nič ni dovolj dobro zanje.

In tako, kot je navadno v pravljicah, prva dva brata nistabila preveč uspešna. Zanimivo, kako tretji brat vedno pomaga rešiti tudi starejša dva, ki sta navadno ali lena ali zlobna ali nesposobna. Tudi tokrat ga Jakec, tretji brat pihne in to dobesedno, v zakrivljeno cevko, ki se zdi podobna pipi. Prisluhni.

Vir: The Project Gutenberg ebook of Tales from the Fjeld: A Second Series of Popular Tales

From the Norse oF P. Chr. ASBJÖRNSEN. BY G. W. DASENT, D.C.L. AUTHOR OF "TALES FROM THE NORSE," "ANNALS OF AN EVENTFUL LIFE," ETC. LONDON: CHAPMAN & HALL, 193, PICCADILLY. 1874. iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Kitajske pravljice so dostikrat nastale zato, da bi razložile kakšne nenavadne dogodke, glasove ali pojave, ki si jih niso znali razložiti. Tako tudi ta pravljica pojasnjuje določene zvoke plime ob vzhodnem vetru, ki so podobni rožljanju verige.

In kaj se dogaja takrat?

Vir: Zlata ptica, Južnokitajske pravljice, prevedel in opombe napisal Jože Dolenc, Mladinska knjiga 1984, bere Nataša Holy

Kadar na japonskem podeželju ob druženju tudi zaplešejo, moški plešejo odločno, pogumno in hitro. Ženske pa se, nasprotno, premikajo nežno in počasi in mehko. Le kdaj in zakaj je nastala taka tradicija? No, saj mogoče ni res, če pa je res, nam za tak način plesa pojasni pravljica Opičji in vrabčji ples. Prisluhni

Vir: Japonske pravljice, prevedla Ivan Skušek in Zdenka Jerman, Mladinska knjiga, Ljubljana 1964, bere Nataša Holy

Pogumni kovač je sklenil rešiti dečka, ki se mu je prikazal v sanjah. Ker ljudje v trenutku, ko se zbudimo, velikokrat pozabimo, kaj smo sanjali, je tudi kovača skrbleo, da bo zjutraj pozabil svoje sanje. Toda znamenje, ki ga je dobil od dečka, je bilo tako nedvoumno, da je vedel, kaj mu je storiti. Pa kljub srečnemu koncu se za tiste dečke, ki so ostali v pečini, ni končalo dobro.

lemež je del pluga v obliki železnega rezila, ki zemljo izpodrezuje

Vir: Fairy tales from far and near The Project Gutenberg eBook, Katharine Pyle, Boston Little, Brown, and company, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy