Naš gost

Letošnji biseromašnik je  predstavil svojo življenjsko in duhovno pot. Zadnja leta živi in deluje v kapucinskem samostanu v Škofji Loki, rodil pa se je v Sredici, v župniji Sv. Jurij v Prekmurju. Spoznali bomo njegovo otroštvo, ki je za družino prineslo veliko preizkušnjo. Kakšna je bil pot do duhovnega poklica in kje vse je živel svoje poslanstvo. Pravi, da so ga povsod lepo sprejeli in se je dobro počutil. Dobro se počuti tudi v Škofji Loki in vseh okoliških župnijah, kjer velikokrat mašuje in spoveduje.

Dr. Vanja Samec je Celjanka, ki je po vsem svetu znana in uveljavljena strokovnjakinja za gradnjo mostov. Ker v domovini ni bilo posluha za njeno znanje, je leta 1989 je nastopila delo v podjetju v Gradcu, kjer je delala kot razvijalka programske opreme, projektna inženirka in svetovalka. Sodelovala je pri mednarodnih mostnih projektih, med drugim pri mostu Kwangan v Koreji, Stonecutters Bridge v Hongkongu, viaduktu Dou-Shan na Tajvanu, mostu Sheik Zayed v ZAE in številnih drugih. Aktivno je sodelovala na svetovnih konferencah. Ima odlične izkušnje pri mednarodnih projektih, razvoju programske opreme in vodenju. Leta 2020 jo je ameriška platforma engineering.com uvrstila med petnajst svetovno najvplivnejših vizionarjev leta. Trenutno deluje kot neodvisna strokovnjakinja za mostove, aktivno se udeležuje mednarodnih strokovnih in opravlja še številne druge dejavnosti. Objavila je več kot petdeset znanstvenih člankov in prispevkov. Pred leti je postavila tudi zanimiv družinski most, most s preteklostjo in Josipom Mursom. 

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Gostili smo ustanoviteljico in vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant. Rada se odzove našim vabilom v Svetovalnico in odgovarja na vaša vprašanja ter svetuje o področjih, ki jih dobro pozna in obvladuje. Z vsem srcem se trudi za ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, saj pravi, da niso le naša dediščina, pač pa tudi naša zakladnica, ki jo moramo ohraniti za naslednje rodove.

K nam v goste je prišel akademik dr. Tomo Virk. V oddaji nam je povedal o svoji življenjski poti, ki je bila nekaj časa športna pot alpskega smučarja. Tudi o tem, kako so potem prevladale knjige in primerjalna književnost.

Dr. Aksinji Kermauner je bilo pisateljevanje praktično položeno v zibelko; hčerka Alenke Goljevšček in Tarasa Kermaunerja je bila že v zgodnjem otroštvu prepričana, da bo postala pisateljica in danes je njeno življenje zares zaznamovano s pisateljevanjem. Literaturo pa pogosto preplete tudi s tiflopedagogiko – tako je tudi avtorica večih tipank; s pomočjo slikanic pa skuša odstirati tudi nekatere druge lastnosti otrok s posebnimi potrebami. Čeprav je literarno pot začela s poezijo se zdaj posveča prozi; je pa tudi avtorica dramskih tekstov. Naslovi nekaterih njenih knjig so Kakšne barve je tema?, Modrost starodavnega anka, Tema ni en črn plašč, Dnevnik Hiacinte Novak, Snežna roža, Berenikini kodri, Žiga špaget gre v širni svet, ... Kot učiteljica je 25 let delala v Zavodu za slepo in slabovidno mladino, zadnja leta pa tiflopedagoško znanje delila s študenti na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. 

Naš gost je bil tokrat akademski slikar in grafik, profesor grafike na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani Črtomir Frelih! Njegova razstava “Grafike in risbe - štiri desetletja”, je še do začetka meseca februarja 2023 na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru! Pogovarjali smo se o umetnosti, pedagogiki in tudi o okoljskem aktivizmu, ki v galerijah po svetu vandalizira nekatere največje slikarske umetnine.

»Misijonar na daljavo« slovenski salezijanec Jože Andolšek, živi in deluje v Celovcu. Več kot 35 let je poučeval na Zvezni gimnaziji za Slovence, bil rektor Pastoralnega centra za Slovence ter zavzet delavec v pomoči misijonskim dejavnostim. S skupinami mladih je vodil mnoge projekte v Afriki, ki so pustili sledi v Egiptu, Gani, Etiopiji in Angoli. Leta 2016 je bil odgovoren za velik uspeh Pustne Sobotne iskrice, v kateri ste poslušalci Radia Ognjišče darovali za hrano otrok v Gambeli v Etiopiji. Mnogo doživetega je prelil v knjige, predavanja in filme, vedno znova pa se predenj postavlja vprašanje dostojanstva človekove osebe, ki je, kot pravi, nekaj najbolj svetega v nas. Ob različnh priznanjih je tudi prejemnik Častnega znaka dežele Koroške . 

Ob izidu zadnje knjige, monografije o Divači z okolico, smo na zgornjem Krasu, v njeni rojstni vasi Kačiče obiskali Klelijo Potokar. Ko jo je vnuk pred zdaj že mnogo leti prosil za pomoč pri nalogi, s katero naj bi opisal kraj, sta se s fotoaparatom skupaj sprehodila skozi vas, Klelija je spisala še tekst in vnuk se je iz šole vrnil z informacijo, učiteljica pravi, babica, da bi morala večkrat kaj napisati. Tako se je začelo, in traja še vedno. “Moj nono mi je rad pripovedoval, kako kljub vsemu trpljenju Primorci niso nikdar pozabili, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik.” Klelija Potokar je avtorica petih knjig, v nastajanju je nova, knjižic Kačiče skozi vas in LJUDJE s kontaktnega krasa pri Kačičah ter obsežnejših monografij o Kačičah, Vremski dolini, ki je izšla ob sedemsto letnici prve omembe Vrem, in zadnje tretje z naslovom »Divača na stičišču poti«. 

V zadnji monografiji je v sklepni besedi zapisala: »Pri sosedovih v moji rojstno vasi Kačiče se je ob toplem ognju na ognjišču v mrzlih zimskih večerih zbirala druščina vaških mož in fantov, deklet in otrok. Tam sem že kot malo dekletce slišala premnogo zgodb, ki so se nanašale na pretekle čase, tja do kontrabantarjev, ki so mimo Kačič tihotapili sol, tobak in podobno … , ter razne druge zgodbe.«

“Nikoli ne smemo pozabiti, da je Slovenija toliko naša država, kolikor smo mi njeni.” 

»Ljudje v Vremski dolini med Krasom in Brkini so bili od naselitve dalje skozi dolga stoletja podložni tlačani, teptani, izkoriščani in ponižani. Vsa ta težka stoletja so dokazovali, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik. … Vse to je naše prejšnje rodove bodrilo, njihove misli po svobodi so bile vedno v njihovih srcih, čeprav so bile zameglene.«

»Vsakdo razmišlja o svojem življenju in se sprašuje, kdo smo, od kod prihajamo, kje so naše korenine. … Preteklost je sicer večkrat zavita v tančico, kot je skrivnostno naše življenje, vendar bomo vsaj nekaj iz skoraj pozabljenega sveta preteklosti v tej knjigi ohranili.«, je zapisala v sklepni besedi monografije »Vremska dolina med Krasom in Brkini« avtorica, Klelija Potokar.

V njeni drugi monografiji je o avtorici Emil Milko Škrl zapisal: »Skozi pripoved zgodovinskih dejstev pronicajo njeni spomini iz otroštva, mladosti in težkega povojnega obdobja, ko je bila tudi njena pot šolanja in vključevanja v življenje zaznamovana s pomanjkanjem, napori in odrekanjem. … Iz knjige diha neukrotljiva volja avtorice, da Primorci spoznajo in se zavejo svojih korenin … Ni mogoče prezreti, da Klelija Potokar z opisovanjem zgodovine izraža ljubezen in pripadnost svojemu narodu, ki je prav zaradi kljubovalnosti vzdržal in obstal.« 

Spoznali smo glasbenika, ki je zelo zaznamoval podobo zlatih let slovenske popevke ter kot pevec in kot avtor pustil nepozabni pečat tudi v narodnozabavni glasbi. Z nami je bil Edvin Fliser, ki te dni praznuje 75. rojstni dan.