Naš gost

Vrhunski znanstvenik in široko razgledan sogovornik, ki nas je popeljal tako v sintezo organske kemije kot v zanimive zgodbe iz sveta klasične glasbe, z nami je delil tudi svoje trpke izkušnje prejšnjega režima, ki jih je občutil na lastni koži, a jih je z odločnostjo in homorjem znal tudi prebroditi. Je zaslužni profesor za organsko kemijo na Univerzi v Ljubljani, od leta 1991 tudi član Slovenske akademija znanosti in umetnosti.

Duhovnik, raziskovalec in publicist, strasten planinec Božo Zuanella se je rodil na božični dan leta 1941. Je župnik župnij: Tarčmun, Sovodnje, Gorenji Barnas in Matajur pod istoimensko goro, kjer tudi živi. V duhovnika je bil posvečen leta 1965. Od takrat ni bilo nobene slovenske svete maše v Benečiji, zato je zadnji čedermac. Ljubezen do jezika sta mu dala mama in ata, ki sta ga učila slovenskega narečja in to v težkih časih, ko je bila slovenščina prepovedana. Kot samouk se je kasneje naučil tudi slovenskega knjižnega jezika. Zuanella je odigral in igra pomembno ter dragoceno vlogo kot eden od utemeljiteljev in spodbujevalcev narodnega ozaveščanja in preporoda Beneških Slovencev. Na lastni koži je občutil nasprotovanje do slovenstva.  Proces na sodišču se je vlekel kar nekaj let, a na koncu je bil oproščen. 

Tik pred začetkom Tedna za življenje z letošnjim geslom Ne zavrzi življenja je bila naša sobotna gostja rejnica, ki ma za seboj pestro in preizkušenj polno življenjsko pot. Gospa Bernarda Konjár se je posvetila rejništvu najtežjih primerov. Pri njej pa se je zvrstilo več kot 14 otrok, s katerimi je spletla pristne vezi. Z nami je delila tudi svojo osebno zgodbo, v kateri imajo boleče mesto možev alkohol, sinov samomor in zdravljenje drugega sina v komuni.

Katehistinja Marija Prikeržnik je letos med tistimi, ki so za svoje delo prejeli Slomškovo priznanje.
Predlagatelji so v njej prepoznali iskrenost in zavezanost poslanstvu, ki ga je sprejela že v mladih letih in mu kljub preizkušnjam ostaja zvesta še danes.
Pri svojem delu se trudi prebuditi v mladih željo po veri in Bogu ter jih istočasno spodbuja, da bi v duhu krščanske vere tudi živeli. Ni vedno lahko, a mladi so odprti za Boga, je rekla.

»Dolžan ni samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!« Mag. Janez Kunc pravi, da mu ta Gregorčičev verz marsikdaj pomaga ubirati naslednje korake in se odzivati, tako na strokovne, kot tudi na najbolj osnovne človeške izzive, pred katere je postavljen kot mož, oče in strokovnjak na področju veterine. 

Tokrat je bila Naša gostja Metoda Vidmar Vengust – zdravnica, specialistka psihiatrije. Terapevtsko znanje je med drugim poglabljala s spoznanji vedenjsko-kognitivne terapije. V psihiatrični bolnišnici Vojnik je zaposlena od začetka svoje poklicne poti, vmes pa je deset let delala kot psihiatrinja v zasebni ambulanti. Opravljala je tudi delo strokovne direktorice Psihiatrične bolnišnice Vojnik.

Aktivno je predajala znanje na temo anksiozno-depresivnih stanj in psihotičnih motenj in bila tudi aktivna pri osveščanju strokovne in laične javnosti o depresiji in preprečevanju samomora.

Lani je pri založbi Chiara, v zbirki Osebno izdala knjigo Drevesa govorijo, ki jih je podnaslovila Zdravilne zgodbe. V pogovoru boste spoznali tenkočutno avtorico, ki so ji pri 48 letih postavili diagnozo multipla skleroza in zgodbe v knjigi govorijo tudi o soočenju z njo.

Naša gostja je bila vsestranska umetnica – arhitektka, slikarka, pesnica, esejistka, solopevka - Marta Jakopič Kunaver, ki slavi življenjski jubilej (sep 2022). Je ena najpomembnejših ustvarjalk na področju slovenske sakralne umetnosti. Veliko njenih barvnih oken krasi cerkve in kapele. Za več cerkva je izdelala križeve pote, razpela in oltarne podobe. Z njo smo govorili o umetnosti in življenju!

Kmetija Pustotnik iz Gorenje vasi v Poljanski dolini, je iz klasične slovenske kmetije, na kateri so pridelovali mleko, meso in poljščine, prerasla v prvo kmečko sirarno v Sloveniji, ki je danes samostojno podjetje. Leta 2010 so se v družinsko podjetje vključili tudi otroci, ki nadaljujejo s hišno tradicijo. O zgodbi o uspehu, ki ga je rodilo trdo delo, številne žrtve, neomajna vztrajnost ter velika ljubezen, sta spregovorila naša sogovornika, Žuža in Milan Brence.

Ana Vida Sladič je avtorica knjige Prividke, v kateri je opisala spomine na svoje otroštvo in mladost. Vedno je rada nastopala na odru, rada igra harmoniko in poje, nastopa kot ljubiteljska igralka, piše scenarije, kratke igre, prozo, pesmi, tudi številne humorne tekste. Več njenih pesmi je uglasbenih v različnih zvrsteh. Živi v čebelnjaku, v hiši brez številke, le čebelnjak ima seveda svojo. Z možem Jožetom vsako jutro začneta s pesmijo in se potem predata različnim opravilom. Sta zgled neomajne volje in radosti.    

V oddaji smo se tokrat poklonili duhovniku, jezuitu, misijonarju, pesniku, prevajalcu in esejistu prof. dr. Vladimirju Kosu, ki je umrl na Japonskem, kjer je bil dobrih 60 let misijonar. Za prispevek k slovenski kulturi ter za človekoljubna dejanja je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge, za zbirki Pesmi z Japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi pa je prejel Prešernovo nagrado.