Naš gost

G Franc se je spominjal začetkov, pripovedoval o ljubezni do glasbe, njenem pomenu za srečo v družini. Ansambel Franca Miheliča je imel včasih tudi več kot dvesto nastopov na leto. Prisluhnite življenjski zgodbi, ki potrjuje, da se pravi godec ne postara, njegov nasmeh pa ostaja večno mlad. 

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

Naš gost je tudi integrativni geštalt pedagog, geštalt svetovalec in geštalt trener. Spomladi je izdal knjigo Hrepenenje po sebi in tudi o tem je tekla beseda. Prisluhnite.

Inna Demchenko Fröhlich je k nam prišla iz Ukrajine, živela pa je tudi v Parizu, saj je med drugim študirala francoščino in komunikologijo. Je žena in mama treh otrok. V Sloveniji, ki jo je očarala, je opravila tudi izpit za turistično vodnico.

Pred letom dni, ko smo hvaležni slovesno obeležili našo 25. letnico se nam ni sanjalo, kaj nam bo prineslo 26. leto, v katerega smo stopali. Radijce nas je prevevala hvaležnost za vse blagoslove in za Božjo previdnost, ki se ji imamo zahvaliti, da smo. K temu nas je še posebej nagovarjal Franci Trstenjak, takrat še glavni urednik, zdaj pa direktor našega radia.

Tokrat smo pravzaprav gostili Šmarno goro. Z nami je bil legendarni oskrbnik gostilne na najbolj obleganem vrhu Ljubljane. Pogovarjali smo se o težkih začetkih, lepoti gostinskega poklica, ljubezni do družine, domovine in prijateljev. Miha Ledinek je nagrajenec za življenjsko delo na področju gostinstva, njihova družinska gostilna je pred leti prejela Turistični nagelj in naziv Gostilna Slovenija. Vabljeni na Šmarno goro, z nami je bil gost, ki pravi, da v svojem življenju ne bi spremenil ničesar. Rad živi in veselje razdaja okrog.

Franc Imperl, psiholog, je velik poznavalec, tudi v širšem evropskem prostoru, socialne oskrbe v ustanovah, zavzema se za manjše bivalne enote, ki bi ljudem omogočale kakovostnejši stik z lokalnim okoljem, v katerem so delovali v času najaktivnejšega obdobja in bi bili tako še vedno bližje domu. V zgodnjih devetdesetih letih je med prvimi v Evropi ustanovil Šolo za direktorje, ker je prepoznal, da je sodobno vodenje tesno povezano s psihologijo. Je avtor knjige Kakovost oskrbe starejših: izziv za prihodnost. 

Tokrat smo našo gostjo gostili na daljavo in k pogovoru povabili izjemno sogovornico, ki slovi po svojem širokem znanju iz zgodovine medicine. Kot avtorica je podpisana pod številne strokovne monografije in članke, mnogi od njih nam v aktualnih razmerah lahko pomagajo razumeti potek in prilagoditve družbe na epidemijo. Naša gostja je bila predstojnica katedre za zgodovino medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.