Naš gost

Tokrat ste lahko prisluhnili zanimivemu pogovoru z dvema gostoma, članoma klavirskega dua Dekleva. To sta seveda Alenka in Igor Dekleva, eminentna slovenska glasbenika, zakonski par, ki skupaj nastopa že več kot petdeset let. Pred nekaj meseci je izšla njuna nova plošča Canticum Slovenicum in to je bil tudi razlog za klepet o glasbi, umetnosti, skupnemu nastopanju ...

Tokratni sobotni gost je bil tržaški literarni ustvarjalec Marko Kravos. Diplomirani slavist, ki je 25 let poklicno vodil založbo v Trstu, tam je predaval tudi na univerzi. Z izjemno bibliografijo pesniških zbirk, pravljic in tudi del za odrasle. Njegova dela so prevedena v več kot 25 jezikov, pesmi pa so objavljene v številnih antologijah svetovne poezije. Prejemnik številnih nagrad, ki jih je prejel v Sloveniji in Italiji. V oddaji tudi o knjigi: Poslanica v 12 zlogih, ki je nastajala v času karantene, ki osmišlja ta nenavaden čas ter slavi branje in knjigo.

Akademik, dr. Kajetan Gantar, je bil osrednji govornik pred Slomškovo nedeljo v letu 2020, na Slomškov dan, praznik Društva katoliških pedagogov Slovenije na Slomu, na Ponikvi. Skoraj tik pred njegovim devetdesetim letom starosti smo ga znova povabili k pogovoru, v katerem največ prostora namenjamo njegovi pedagoški vlogi. »V dobrem pedagogu mora biti tudi nekaj igralca«, pravi. Iskriv in modrosti poln pogovor.

Šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja Rebeka Kenda več kot trideset let posveča svoje napore in talente mladim. Vzgojila je in vzgaja več generacij otrok. Za svoje poslanstvo je dobila tudi nekaj priznanj. To izjemno sestro smo pred leti povabili pred mikrofon, ob zadnjih nagradah pa smo ji posvetili nekaj pozornosti in tako izkazali tudi hvaležnost za delo z našimi otroki.

Naš gost je bil prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, univerzitetni profesor kemije, ki po upokojitvi pa raziskuje na področju genetike. Gost v svoji knjigi z naslovom „Izvor Slovencev in drugih Evropejcev“ piše, da se ljudje s teh prostorov v večjem valu niso selili že vsaj 7500 let. Razložil nam je, odkod mu podatki, kaj nam sporočajo naši geni in kako iz njih lahko beremo zgodovino.

Milan Herzog, za nekatere skrivnostni graščak, za druge poslovnež, živi in dela v Švici, njegov dom pa je med drugim tudi grad v Gornji Radgoni. Od Avstrije, Švice, Nemčije, do Združenih držav Amerike in Avstralije, se je in se vije njegova poslovna pot. Svoj prispevek je dodal tudi k uspešni osamosvojitvi naše domovine na mednarodnem področju. S petnajstimi leti si je zadal cilj, da mora do tridesetega leta starosti narediti nekaj vidnega iz svojega življenja, uspelo mu je.

K pogovoru smo povabili izrednega profesorja računalništva na Stanfordu v ZDA, glavnega znanstvenika pri Pinterestu, člana odbora direktorjev Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jureta Leskovca. Od kod ljubezen do tehnologije oz. računalnikov, kdaj ga je prvič zaneslo v tujino, kako je bilo, ko je ljudi prosil za pomoč, kakšna je razlika med slovenskim in ameriškim študijskim sistemom, kako deluje ASEF, konkretni primeri njegovega dela in sodelovanje pri projektih v času pandemije covid-19, pa tudi o družinskem življenju in morebitnih načrtih za vrnitev v Slovenijo.