Andrej Majcen se odloči, da bo salezijanski duhovnik. Bil je nekoliko starejši od drugih, deloval je že kot učitelj. Prav zato mu je bilo včasih težko, saj bi lahko sam služil svoj kruh, tako pa se je moral nenehno prilagajati. Vztrajal je in se nato z novinci preselil na Rakovnik v Ljubljano.