Storž

Življenje Helene Koder so zaznamovali scenariji in režije skoraj 50-ih dokumentarnih filmov, ki so bili središče njene poklicne poti na Televiziji Slovenija. Leta 2022 je za življenjsko delo na področju dokumentarnega filma prejela Štigličevo nagrado. S pisanjem je nadaljevala tudi po upokojitvi. Enajst esejev, povezanih z doživljanjem in poznavanjem umetnosti, filozofije in književnosti, je strnila v knjigi Krošnja z neznanimi sadeži. Prvenec je 87-letno ustvarjalko izpolnil in osrečil. Čeprav skromna, saj sebe ne želi izpostavljati, pa je neskončno vesela spoznanja, da so bralci knjigo dobro sprejeli. »To pa je,« pravi avtorica, »veliko zadoščenje«.

Življenje Helene Koder so zaznamovali scenariji in režije skoraj 50-ih dokumentarnih filmov, ki so bili središče njene poklicne poti na Televiziji Slovenija. Leta 2022 je za življenjsko delo na področju dokumentarnega filma prejela Štigličevo nagrado. S pisanjem je nadaljevala tudi po upokojitvi. Enajst esejev, povezanih z doživljanjem in poznavanjem umetnosti, filozofije in književnosti, je strnila v knjigi Krošnja z neznanimi sadeži. Prvenec je 87-letno ustvarjalko izpolnil in osrečil. Čeprav skromna, saj sebe ne želi izpostavljati, je neskončno vesela spoznanja, da so bralci knjigo dobro sprejeli. To pa je, pravi avtorica, veliko zadoščenje.

Pred slabim letom so v Domu starejših na Fužinah odprli razstavo Spomini še živijo, na kateri so na posebnih panojih predstavili spomine 14-ih stanovalcev na čas druge svetovne vojne. Po razstavi je projekt beleženja spominov zaživel letos še v knjižni obliki. V knjigi z istoimenskim naslovom Spomini še živijo je zapisanih 33 zgodb. Gonilna sila celotnega projekta je Vida Milošević Arnold, upokojena predavateljica s Fakultete za socialno delo, tudi stanovalka doma.

Ni še preteklo tako veliko let, odkar se je življenje po upokojitvi kar nekako ustavilo; misel, da bi pridobili nova znanja tudi v tretjem življenjskem obdobju, pa se je zdela tako rekoč utopična. Učenje je bilo rezervirano le za mlajše. Leto 1984 je bilo zato prelomno: prvih šest starejših študentov se je začelo izobraževati v študijskem krožku francoščine. Prvi koraki so bili narejeni, začetek poti viden in 40 let pozneje je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvita nacionalna mreža 54-ih univerz za tretje življenjsko obdobje, ki delujejo v skoraj vseh večjih slovenskih krajih. Pot ni bila vedno lahka, korak ne vedno poskočen, a danes sta z nami ustanoviteljici prof. dr. Ana Krajnc in dr. Dušana Findeisen, ki bosta v pogovoru z Lucijo Fatur predstavili 40 let delovanja Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.

Hiphop za starejše? Zakaj pa ne? Program za starejše odrasle s področja hiphopovske kulture Gala hala in Društvo Kapa v maju pripravljata projekt Zlati Rapetek, namenjen približevanju hiphopovske kulture starejšim. Gre za sklop delavnic, ki jih bomo predstavili v prihodnjih minutah.

"Z zelenim tomosom po trzinskih poljih" je naslov zgodbe, uvrščene med deset najboljših na lanskem natečaju ljubljanske Mestne knjižnice v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije. Sodelujoči, starejši od 60 let, so se v okviru Zgodb mojega kraja spominjali, "Kako smo se nekoč prevažali". Avtorica, gospa Zinka Kosmač, se je nagrade seveda razveselila, saj se tistih Tomosovih časov zelo rada spominja. Že od nekdaj se je lotevala najrazličnejših stvari in tako se je lotila tudi pisanja te zgodbe, je povedala Luciji Fatur.

Hribi, raziskovanje, vodništvo - gospod Stane Soklič pravi, da ga vse to ohranja mladostnega, zdravega in vedno znova pripravljenega na nove izzive, čeprav na že znanih poteh. "Lahko grem znova in znova na isto pot, pa doživetje nikoli ne bo enako," pravi. Če ga vprašate, kam na potovanje, izstreli "Na Korziko!". Katere poti in hribi so mu še posebej ljubi in kako se je pred tridesetimi leti vse skupaj začelo, pa boste izvedeli v naslednjih minutah. Gospoda Staneta Sokliča je na pogovor povabila Lucija Fatur.

V tokratni oddaji bo naš gost gospod Franci Zorko, katerega zgodba z naslovom "Z zapravljivčkom na poroko ali kako smo se vozili na začetku šestdesetih let 20. stoletja" se je uvrstila med deset najboljših na natečaju za starejše od 60 let, ki je bil lansko poletje razpisan v okviru Mestne knjižnice v Ljubljani v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije. Tema natečaja je bila Zgodbe mojega kraja ‒ Kako smo se nekoč prevažali. Več o zapravljivčku pa bomo izvedeli v teh minutah; Francija Zorka je na pogovor povabila Lucija Fatur.

Ustvarjanje z besedami, posebna tehnika risanja, fotografije, ljubezen do potovanj in narave, vse to in še marsikaj je svet gospe Olge Kolenc. Prejela je že veliko nagrad in priznanj, povod za pogovor pa je bila nagrada na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije: Zgodbe mojega kraja − Kako smo se nekoč prevažali. Kaj vse počne gospa Olga Kolenc, si lahko ogledate na njeni spletni strani olgakolenc.si, v Novi Gorici pa jo je obiskala Lucija Fatur.

Velik del življenja gospe Mare Osrečki je zaznamoval šport. Začelo se je z ljubeznijo do drsanja, vse do 80-ega leta je rada smučala, še vedno igra tenis, največ pozitivne energije pa ji dajo hribi. Pravi, da je prav zaradi vztrajnosti, ki jo potrebuješ pri športu, tudi sicer v življenju borka. Da to brez dvoma drži, boste izvedeli v teh minutah. Gospo Maro Osrečki je obiskala Lucija Fatur.