Storž

Nina Majer je upokojena profesorica, ki že od nekdaj tudi piše. Lani je izdala svoj prvenec, zbirko zgodb Roža za konfliktno osebo. V vsaki je kanček resničnega, pravi. Desa Muck pa je v predgovoru napisala tudi tole: "Nina Majer nič ne skriva. Na videz je nedolžna in neškodljiva, v samem bistvu pa surovo odkrita, polna presenečenj in nepričakovano zadene tja, kjer smo najbolj občutljivi. Tako je tudi njeno pisanje."

Nina Majer pripoveduje o pisanju, delu osnovnošolskega učitelja, odnosu do ljudi, tretjem življenjskem obdobju in kulturnem prazniku.

Gospo Tatjano Leskošek Denišlič smo spoznali že pred dobrima dvema letoma, ko je sodelovala na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja, vendar smo se zaradi epidemije pogovarjali le po telefonu. Natečaj je namenjen starejšim od 60 let, takrat so zbirali zgodbe o tem, kako so nekoč preživljali počitnice. Ker pa gospa Leskošek Denišlič izredno rada piše in, kot bomo slišali, rada sodeluje na različnih natečajih, je seveda svojo zgodbo poslala tudi lani, ko je bila osrednja tema Kako smo se nekoč zabavali. Njena zgodba z naslovom Naša zabava je bila radodarna narava je bila zmagovalna! Najprej bomo izvedeli, kako so se nekoč zabavali otroci.

V tokratno oddajo prihaja prav poseben upokojenec. Koliko se sploh počuti upokojenca, nam bo povedal v naslednjih minutah. O načrtih za prihodnost in o tem, zakaj in kako je naredil križ čez Nepal - o vsem tem pripoveduje Viki Grošelj.

Gospa Margit Grah pri Svetem Juriju na Goričkem je najstarejša obrtnica v državi, za kar je konec lanskega leta prejela priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. 76-letna gospa že več kot pol stoletja dela v svojem frizerskem salonu, njene stranke pa nikakor ne prihajajo zgolj iz domače občine Rogašovci pač pa tudi iz sosednje Avstrije. Trdoživa in skromna Margit, ki je že v očetov frizerski salon nekdaj prinašala vodo iz vodnjaka, se še spomni, kako se je po makadamski cesti vozila v 30 kilometrov oddaljeno Mursko Soboto, a kot pravi, so se časi tudi na podeželju zelo spremenili. Margit Grah je v njenem salonu Marjeta pri delu zmotila Lidija Kosi.

»Imeti moraš pogum, da daš svojo zgodbo v javnost,« pravi gospa Mira Smrkolj, ki živi v Podgorici pri Péčah blizu Moravč. Čeprav je poklic učiteljice opravljala z največjim veseljem, pa ima tudi vsak dan v pokoju zares zapolnjen. Veliko veselje ji predstavlja pisanje in za svoje zgodbe je prejela že marsikatero nagrado. Na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije je zasedla tretje mesto, tema zgodb je bila Zgodbe mojega kraja: Kako smo se nekoč zabavali. Natečaj je namreč namenjen starejšim od 60 let. Pogovor je nastal tik pred koncem leta.

Šah in atletika sta najbolj zaznamovala življenje gospoda Ludvika Cvirna. Dobro se spominja svojih šahovskih začetkov in tudi uspehe v atletiki ima v lepem spominu. Zaradi selitve v Sevnico, v kateri atletika ni bila tako razvita, je ostal aktiven v šahu, s katerim živi še danes, poleg tega je tudi uspešen ribič.

Naša tokratna gostja, gospa Majda Zabukovec Brčvak, je sicer diplomirana inženirka gradbeništva, zakaj pa jo tako zelo zanima duhovnost, bomo izvedeli v naslednjih minutah. Kdaj in zakaj je postala mojstrica Rituala hoje po žerjavici, djotiš svetovalka, terapevtka Povezave z božansko ljubeznijo?

"Vse življenje sem se ukvarjala s številkami, prišel je čas, da dam prednost besedam," pravi gospa Vika Turšič iz Topola pri Begunjah v občini Cerknica. Zato se je tudi odločila za sodelovanje na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, na katerega vabijo starejše od 60 let, naslov natečaja pa je bil tokrat Zgodbe mojega kraja: Kako smo se nekoč zabavali. Gospa Vika Turšič je prejela eno od nagrad.

Tokratni sogovornik oddaje Storž ima zanimiv vzdevek, prijatelji mu pravijo kar »Dr. Pršut«. Doc. dr. Stanislav Renčelj je namreč vse življenje raziskoval suhomesnate proizvode, na prvem mestu pršut. Je tudi pobudnik organizirane proizvodnje pršuta, zaslužen je za pridobitev zaščite imena kraški pršut in še marsikaj. Dobro pozna slovensko gastronomijo, napisal je kar nekaj knjig o kulinaričnih posebnostih posameznih slovenskih pokrajin, najbližja pa mu je kraška kulinarika, ob kateri je odraščal.

Od marca do septembra je potekal natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije za starejše od 60 let. Zbirali so zgodbe pod naslovom Zgodbe mojega kraja: Kako smo se nekoč zabavali. Podobne natečaje oziroma nagrajence smo predstavili že v preteklosti. Danes boste spoznali letošnjo drugonagrajenko, gospo Jano Cvirn, ki se je pred veliko leti preselila iz Tržiča v Sevnico. Njena zgodba ima naslov Dričanje in je spomin na njihovo družinsko zimsko veselje.