Aleš Bravničar je eden bolj iskanih slovenskih fotografov, ki pa je v fotografiranju pravzaprav samouk. Vse se je namreč začelo, ko je bil star 11 let in mu je oče podaril svoj predvojni fotografski aparat lajka. Kot pravi, je na fotografski poti tako: maturo narediš, ko ti objavijo prvo sliko, magisterij, ko si že uveljavljen in te drugi kličejo s ponudbami za delo, doktorat pa takrat, ko si kupiš lajko in si gospod. No, Alešu Bravničarju, ki prav gotovo je po tej stopnji izobrazbe doktor, leto 2020 prinaša obletnico, 20 let od začetka njegovega poklicnega ukvarjanja s fotografijo. To bo proslavil tudi z veliko razstavo v Mali galeriji Cankarjevega doma. Razstava 30-ih fotografij z naslovom Boginje ni retrospektivna, je pa pogled na njegovo delo za moške revije, predvsem pa osebni projekt, z mnogimi, še nikoli videnimi fotografijami. Sicer pa se fotograf, direktor fotografije in režiser Aleš Bravničar ne ukvarja samo s fotografiranjem golih deklet, temveč tudi s popotniško fotografijo, piše reportaže, predava na fotografskih delavnicah, zadnje čase pa je poprijel tudi za kamero in začel ustvarjati v svetu režije, filma in televizijskih oglasov.