Koroška, z lesom v Sloveniji najbolj poraščena pokrajina, skriva številne posebnosti. Ena izmed njih so tudi celki – visoko ležeče kmetije, ki v enem kosu združujejo njive, gozd, pašnike, domačijo in pripadajoča gospodarska poslopja. Kako danes na njih živijo njihovi lastniki z družinami, kako vidijo svojo prihodnost in kaj jim življenje, kakršno so poznali njihovi predniki, pomeni danes? V koroške gozdove se je po zavitih gozdnih cestah, ki vodijo do njih, odpravil raziskovat Jure K. Čokl.

Visoko ležeče kmetije, ki v enem kosu združujejo njive, gozd, pašnike, domačijo in pripadajoča gospodarska poslopja.

Koroška,  v Sloveniji najbogatejša pokrajina z lesom, skriva številne posebnosti. Ena izmed njih so tudi celki – visoko ležeče kmetije, ki v enem kosu združujejo njive, gozd, pašnike, domačijo in pripadajoča gospodarska poslopja. Kako danes na njih živijo njihovi lastniki z družinami, kako vidijo svojo prihodnost in kaj jim življenje, kakršno so poznali njihovi predniki, pomeni danes?

Celki izvirajo iz 13. stoletja. Od takrat se je spremenilo marsikaj, še zmeraj pa so te za Koroško tako značilne kmetije v svoji osnovi takšne, kot so bile, pravi gospodar kmetije oziroma celka Kajžer, Ivan Praznik. Hinko Krejan, nekdanji gospodar celka Krejan, ki je kmetijo predal najstarejšemu sinu, na domačiji skupaj s svojo ženo Kristino še zmerom dela. Drugače ne gre, pravi, saj vztrajajo le še redki.  Jerneja Čoderl, gozdarka iz Radelj ob Dravi, ki prav tako živi na celku, je poznavalka zgodovine tovrstnih kmetij. Na to koroško posebnost in s tem svoje korenine je zelo ponosna - nekateri celki so preživeli vsaj 7 stoletij, pa domačije na mestih prvotnih skromnih hišic še stojijo. Izročilo se prenaša iz roda v rod, kar pa ni enostavno, sploh v časih, ko mladi svojo prihodnost na kmetijah vidijo vedno redkeje. Celki so preživeli tudi zato, ker so se znali prilagajati nastalim razmeram. Sedanjost prinaša mnoge izzive, med njimi tudi vprašanje turizma, okoli katerega pa imajo lastniki celkov deljeno mnenje. A vsi sogovorniki se strinjajo, da bodo celki preživeli in živeli naprej.