1. Govornika V epizodi podcasta psihoterapevtka dr. Andrejo Pšeničny in ekonomist dr. Marka Pahorja raziskujeta fenomen politike izvršenih dejstev (fait accompli) – strategije, kjer ena stran enostransko sprejme odločitev in druge postavi pred že dokončano situacijo. Razprava vključuje psihološke, družbene in ekonomske vidike tega pojava ter strategije, kako se mu upreti.

2. O epizodi Epizoda obravnava politiko izvršenih dejstev kot strategijo, ki jo srečamo v osebnih, službenih in političnih odnosih. Dr. Pšeničny poudarja psihološke motive, ki stojijo za tovrstnim vedenjem – od potrebe po moči, izogibanja konfliktom, do manipulacije in impulzivnosti. Dr. Pahor pa prinaša ekonomski in politični pogled, kjer razpravlja o primerih iz gospodarstva, kot so prevzemi podjetij, ter geopolitike, kot je aneksija Krima.

3. Ključne točke -   Politika izvršenih dejstev kot oblika manipulacije in moči Ta strategija se uporablja za vsiljevanje odločitev brez dialoga, pri čemer posameznik ali skupina uveljavlja svojo voljo, ne da bi dali možnost ugovora ali pogajanj. Pogosto jo uporabljajo narcistične in avtoritarne osebnosti, prav tako pa je razširjena v hierarhičnih strukturah, kot so korporacije in politični sistemi. Razlaga: 00:05:56 -    Kako ljudje sprejemajo izvršena dejstva Večina ljudi pasivno sprejme že dokončane odločitve, bodisi zaradi strahu pred posledicami, občutka nemoči ali ker racionalizirajo, da je tako najbolje. Pri tem delujejo psihološki obrambni mehanizmi, kot so izogibanje konfliktom, občutek podrejenosti in upanje, da bodo stvari "same od sebe" postale boljše. Razlaga: 00:17:16 -    Primeri iz gospodarstva in politike V poslovnem svetu se politika izvršenih dejstev kaže pri prevzemih podjetij, reorganizacijah in enostranskih spremembah delovnih pogojev, kjer se zaposleni znajdejo pred dejstvom, da morajo sprejeti nova pravila ali izgubiti delo. Na geopolitični ravni so klasičen primer aneksija Krima, vojaške invazije in enostranske spremembe meja, ki temeljijo na hitrem ustvarjanju nove realnosti. Razlaga: 00:29:19 -    Kako se postaviti po robu Ključ do uspešnega soočanja s politiko izvršenih dejstev je hitrost reakcije in odločno nasprotovanje v zgodnji fazi, saj je kasnejše popravljanje posledic veliko težje. Prav tako je pomembno prepoznati manipulacijo, postaviti jasne meje in uporabiti kolektivni pritisk, saj posameznik težje premaga takšno taktiko kot skupina. Razlaga: 00:33:44

4. Najboljši citati "Tisti, ki uporabljajo politiko izvršenih dejstev, ne čakajo na dovoljenje. Njihov cilj ni dialog, ampak vsiljena realnost." – dr. Andreja Pšeničny  (00:05:56) "Ljudje pogosto sprejmejo izvršena dejstva, ker se bojijo posledic upora – pa naj bo to v službi, odnosih ali politiki." – dr. Marko Pahor  (00:17:16) "Racionalizacija je eden najmočnejših obrambnih mehanizmov – prepričamo se, da je tako v redu, ker se bojimo, da ni." – dr. Andreja Pšeničny  (00:22:59) "Ko enkrat sprejmemo izvršeno dejstvo, postane naš nov okvir realnosti, ne glede na to, kako nepravično ali vsiljeno je bilo." – dr. Marko Pahor  (00:24:12)

 Epizoda prinaša zanimive vpoglede v mehanizme manipulacije in strategije odpora – ključna poslušanja za vse, ki želijo prepoznati in preprečiti to taktiko v svojem življenju.

Govornika V tokratni epizodi podkasta Diskretni šarm drznosti se psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny in ekonomist dr. Marko Pahor posvetita gaslightingu (poneumljanju)  – eni najbolj prefinjenih in nevarnih oblik manipulacije. Dr. Pšeničny, strokovnjakinja za psihoterapijo in dinamiko odnosov, podrobno razloži psihološke učinke gaslightinga na posameznika, medtem ko dr. Pahor s svojega analitičnega vidika osvetli strukturne in sistemske vidike te manipulativne taktike. O epizodi Epizoda podrobno raziskuje gaslighting kot obliko manipulacije, ki temelji na ustvarjanju dvoma v lastno presojo, spomine in čustva žrtve. Manipulator premišljeno spreminja pravila igre, zanika pretekle dogodke in preoblikuje žrtvino resničnost, da bi jo naredil odvisno od sebe.  Gre za subtilno in dolgotrajno taktiko, pri kateri manipulator žrtev postopoma prepriča, da je njen notranji občutek napačen. Gaslighting uničuje samozaupanje in povzroča občutek nemoči, tesnobo, depresijo in v skrajnih primerih celo posttravmatsko stresno motnjo (PTSM).  Ko starši sistematično zavračajo otrokova čustva in doživljanje, s čimer se otrok nauči dvomiti vase že od otroštva. Kako družba, propaganda in sodobne tehnologije (npr. deepfake videi) spreminjajo našo percepcijo resničnosti. Ključne točke •    Gaslighting ni zgolj manipulacija, ampak popolna destabilizacija percepcije resničnosti. Manipulator zavaja žrtev tako, da postopoma izbriše njeno zaupanje vase. Posledično žrtev postane odvisna od manipulatorja, saj izgubi stik s svojo lastno resnico in identiteto. •    Tipični znaki gaslightinga vključujejo zanikanje dogodkov, preusmerjanje odgovornosti in ustvarjanje dvoma v lastna čustva. Manipulator lahko žrtev prepriča, da je pretirano čustvena, nerazumna ali celo psihično nestabilna, kar še okrepi njeno odvisnost. •     Gaslighting ni omejen na osebne odnose – lahko deluje na družbeni in politični ravni. Primeri vključujejo državno propagando, lažne novice in deepfake tehnologijo, ki namerno ustvarjajo zmedo in destabilizirajo javno mnenje. •    Najboljša obramba pred gaslightingom je zaupanje lastni intuiciji, iskanje podpore in prepoznavanje vzorcev manipulacije. Stabilna oseba, ki zna prepoznati manipulacijo, postaviti jasne meje in poiskati podporo, ima veliko manjšo verjetnost, da postane žrtev gaslightinga.  Čas: [00:10:51] – Zakaj dvom v lastna čustva vodi v psihološko odvisnost od manipulatorja Čas: [00:22:06] – Pomen postavljanja meja: kako se zaščititi pred gaslightingom  Čas: [00:37:43] – Kdo so najpogostejše žrtve gaslightinga in zakaj?

 Najboljši citati iz epizode "Gaslighting ni zgolj igra moči – gre za orkestracijo kaosa, kjer resnica ni cilj, ampak sredstvo za nadvlado." – dr. Andreja Pšeničny ([00:02:01])  "Ko začneš dvomiti v svoje spomine, občutke in misli, postane manipulator tvoj edini vir resnice – in to je bistvo gaslightinga." – dr. Marko Pahor ([00:06:32])  "Najbolj subtilna oblika gaslightinga je tista, ki nas prepriča, da smo mi sami problem, ko pa v resnici nikoli nismo bili." – dr. Andreja Pšeničny ([00:11:45])  "Sistemski gaslighting je najmočnejši takrat, ko začne množica verjeti v laž, ker se posamezniki bojijo dvomiti v 'resnico', ki jim jo servirajo." – dr. Marko Pahor ([00:38:06])

V tej epizodi Diskretnega šarma drznosti se dr. Andreja Pšeničny in dr. Marko Pahor poglobita v nevarno psihološko igro gaslightinga. Razkrivata znake, mehanizme in posledice gaslightinga, hkrati pa ponujata nasvete, kako se zaščititi pred manipulacijo.  Naslednja epizoda: Nadaljevanje serije o manipulaciji – kako nas nekdo postavi pred politiko izvršenih dejstev.  Obiščite našo spletno stran D-Š-D.si in se pridružite razpravi!

Andreja in Marko obravnavata, zakaj je drama sestavni del našega življenja. Drama je kot začimba – brez nje bi bilo dolgočasno, v prevelikih odmerkih pa naporna. Pogosto izhaja iz nezavednih čustvenih vzorcev in služi kot način za obvladovanje notranjega nemira, iskanje identitete in povezovanje z drugimi.

V odnosih drama ohranja intenzivnost, a lahko vodi v konflikte. Družbena omrežja dodatno spodbujajo dramatične vsebine, saj algoritmi nagrajujejo čustveno intenzivnost. Med ljudmi, ki pogosto ustvarjajo dramo, so histrionične, mejne in narcistične osebnosti, ki iščejo pozornost, nadzor ali čustveno stabilnost.

Kljub temu drama ni vedno negativna – majhne vsakdanje drame nam omogočajo sprostitev in povezovanje. Ključ do ravnovesja je, da prepoznamo dramatične vzorce, ohranimo čustveno distanco in usmerimo komunikacijo k rešitvam. Drama je del človeške narave, a pomembno je, da ne postanemo njeni ujetniki.

Tišina ni le odsotnost besed, ampak močno manipulativno orodje, ki povzroča psihološki pritisk, neravnovesje moči in čustveno izsiljevanje. Ko nekdo molči, to ni pasivno dejanje, temveč način nadzora, ki pri drugi osebi sproža dvome, tesnobo in občutek krivde.

Molk pogosto izhaja iz otroštva, ko je bil uporabljen kot kazen ali sredstvo za ohranjanje moči. Pri ljudeh, ki se znova znajdejo v takšni situaciji, lahko povzroči občutke zavrnitve, negotovosti in potrebo po popravljanju odnosa. Tišina tako postane prostor, kjer se odvija psihološka igra s ciljem utrditi manipulativni vpliv.

Manipulatorji, med njimi osebe s pasivno-agresivnimi in narcističnimi lastnostmi, uporabljajo molk za kaznovanje ali izogibanje konfliktom. Na ta način drugim preprečijo, da bi razumeli, kaj v resnici čutijo, ter preložijo breme iskanja rešitve na drugo stran. Posledično se obmolknjena oseba sooča z dvomi in krivdo, kar poglablja njeno ranljivost.

Za obrambo pred takšno manipulacijo je ključno ohranjanje notranje stabilnosti in zavest, da molk ni odraz naše osebne krivde ali manjvrednosti. Pomembno je, da jasno izrazimo svoje meje in ponudimo možnost dialoga, ne da bi se ujeli v igro molka. Če se vzorec ponavlja in se odnos ne izboljšuje, velja razmisliti o distanci ali prekinitvi stika, saj je lastno duševno zdravje na prvem mestu.

Kaj je čustveno izsiljevanje? Čustveno izsiljevanje je oblika manipulacije, kjer izsiljevalec s pomočjo krivde, strahu ali sramu nadzoruje žrtev. Namesto jasnih zahtev uporablja čustvene pritiske, zaradi katerih žrtev deluje proti svojim interesom. Pogosto se pojavlja v družinskih, partnerskih in delovnih odnosih.

Razlike med čustvenim izsiljevanjem in zdravo komunikacijo Zdrava komunikacija temelji na spoštovanju, empatiji in vzajemnosti, kjer obe strani upoštevata meje drug drugega. Pri čustvenem izsiljevanju gre za prisilo, enostranski pritisk in ignoriranje potreb druge osebe, kar vodi v nezdrave odnose.

Psihološka in ekonomska razlaga Izsiljevalci pogosto iščejo nadzor zaradi strahu pred izgubo, negotovosti ali lastnih čustvenih ran. Žrtve popuščajo zaradi nizke samozavesti, občutka dolžnosti in strahu pred zavrnitvijo. Čustveno izsiljevanje lahko deluje kot "čustvena transakcija", kjer žrtev "plačuje" z ustrežljivostjo, izsiljevalec pa pridobiva moč.

Taktike čustvenega izsiljevanja Izsiljevalci uporabljajo grožnje, tiho mašo (ignoriranje), vzbujanje krivde, sramotenje in igro žrtve, da dosežejo svoje cilje. Te metode žrtev spravijo v podrejen položaj in zmanjšujejo njeno avtonomijo.

Vplivi čustvenega izsiljevanja Pri otrocih povzroča nizko samzaupanje, anksioznost in težave pri postavljanju mej. V partnerskih odnosih vodi v odvisnost in težave z zaupanjem, na delovnem mestu pa povečuje stres, izgorelost in podrejanje nadrejenim.

Kako se zaščititi? Prepoznajte manipulacijo, postavite meje, naučite se reči "NE", ne prevzemajte odgovornosti za čustva drugih in poiščite podporo. Če se izsiljevanje nadaljuje, razmislite o odmiku iz odnosa.

Kako preprečiti, da bi sami postali izsiljevalci? Starši naj otrokom nudijo brezpogojno ljubezen, ne uporabljajo krivde in sramotenja kot vzgojno sredstvo in spodbujajo otroško avtonomijo. Odprta komunikacija in spoštovanje meja preprečujeta razvoj manipulativnih vzorcev.

Epizoda "Manipulacije: Katero igro igraš?" raziskuje vsesplošno prisotnost manipulacije v naših življenjih. Manipulacija je prikazana kot igra vplivov – od subtilnih namigov do očitnega pritiska – ki oblikuje naše odločitve in odnose. Ključni poudarek epizode je, da smo vsi tako manipulatorji kot žrtve, pogosto nezavedno.

Glavne točke epizode:

Kaj je manipulacija? Manipulacija je vedenje, s katerim vplivamo na druge za dosego ciljev, pogosto prikrito. Lahko je pozitivna ali negativna, odvisno od namenov, etike in transparentnosti. Pojavlja se v obliki čustvenih manipulacij, pasivne agresije, gaslightinga in drugih subtilnih tehnik.

Zakaj manipuliramo? Manipulacija izhaja iz želje po moči, nadzoru, izogibanju konfliktom ali izpolnjevanju nezavednih vzorcev iz otroštva. Pogosto gre za obrambne mehanizme iz zgodnjih odnosov.

Pozitivna in negativna manipulacija:Pozitivna manipulacija spodbuja rast, temelji na etiki in spoštovanju avtonomije (npr. motivacija v vzgoji ali terapiji). Negativna manipulacija izkorišča čustva in ustvarja odvisnost, kar škoduje zaupanju in odnosom. Vloga čustev: Čustva so pogosto močnejša od logike in učinkovito sredstvo za manipulacijo, ki temelji na pomanjkljivi čustveni regulaciji in lahko povzroča nezdrave dinamike.

Kako prepoznati manipulatorja? Manipulatorji uporabljajo dvoumne izjave, preusmerjanje odgovornosti, zavajanje in igranje na čustva. Pogosti znaki vključujejo občutke zmede, dolžnosti ali dvoma v lastne zaznave. Glavno sporočilo: Manipulacija je univerzalen pojav, ki ga vsi uporabljamo v različnih oblikah. Ključ je v zavedanju svojih namenov in ravnanju v skladu z vrednotami. S prepoznavanjem tehnik manipulacije in razumevanjem svoje vloge v odnosih lahko gradimo bolj zavestne in zdrave interakcije. Vsi "igramo igro," vprašanje pa je, ali igramo pošteno in zavestno.

Ste prepričani, da poznate resnico o moči in vplivu? Ali pa morda živite pod iluzijo, da so avtoriteta, suverenost, dominanca in avtoritarnost zgolj različni obrazi istega kovanca? V tokratni epizodi podkasta Diskretni šarm drznosti vas psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny in ekonomist dr. Marko Pahor izzivata, da razbijete mite o vodenju, odnosih in vlogah moči, ki nas omejujejo bolj, kot si upamo priznati.

Vprašanja, ki razkrivajo neprijetne resnice:

• Je vaš šef suveren vodja, ki gradi mostove, ali avtoritarni tiran, ki vlada s strahom?
• Se vaša avtoriteta kot starša kaže v postavljanju zdravih meja ali pa nehote vzgajate generacijo otrok, ki se podrejajo iz strahu ali iščejo moč za nadvlado?
• Zakaj družbeni mediji poveličujejo dominantne osebnosti, medtem ko se pravi suvereni voditelji utapljajo v senci?

Ključni poudarki, ki bodo spremenili vaše razmišljanje o moči:

1. Suverenost ali dominanca? Odkrijte, zakaj tihi samozavestni voditelji pogosto nimajo istega vpliva kot tisti, ki kričijo ukaze.
2. Avtoriteta brez strahu – Mit ali realnost? Razbijamo prepričanje, da brez prisile ni discipline.
3. Psihološka cena moči – Kako vaše otroštvo oblikuje vašo sposobnost voditi ali se podrejati in kaj to pomeni za vaše odnose in kariero.
4. Toksične vzorce, ki jih ne prepoznate – Kako ujeti subtilno avtoritarnost v svojem partnerju, šefu ali celo sebi.
5. Zakaj si resnično suvereni ljudje ne prizadevajo za vpliv – In zakaj to pomeni, da svet vodi napačna elita.

Upate pogledati v ogledalo?

Ta epizoda ni za tiste, ki iščejo uteho, ampak za tiste, ki si upajo podvomiti o vsem – od načina, kako vodite svojo ekipo, do tega, kako vzgajate svoje otroke in se soočate s partnerjem. Če verjamete, da poznate prave odgovore, se pripravite na presenečenje. Tukaj bomo razkrili, kako prepoznati skrite dinamike moči v vseh vidikih življenja – od spalnice do sejnih sob – in zakaj pravila igre ni tako preprosto spremeniti.

Prisluhnite Diskretnemu šarmu drznosti, če ste pripravljeni razkriti svoje slepe pege in postati suverena sila v svetu, ki poveličuje dominacijo in kaznuje subtilnost. Ampak pozor – po tem, kar boste slišali, ne boste nikoli več gledali na moč in vpliv enako!

Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je ideja, ki obljublja brezpogojni mesečni dohodek za vse. A čeprav zveni kot sanjski scenarij, odpira globoka vprašanja o prihodnosti dela, identitete in družbenih odnosov. V epizodi podkasta "Diskretni šarm drznosti" sta ekonomist dr. Marko Pahor in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny brez zadržkov analizirala psihološke in ekonomske vplive te radikalne zamisli.

UTD obeta finančno varnost in svobodo, a za kakšno ceno? Ali bomo postali družba ustvarjalnih posameznikov, osvobojenih nujnosti dela, ali množica brezciljnih lenuhov, izgubljenih brez poklicne identitete? Medtem ko umetna inteligenca in robotizacija spreminjata tradicionalna delovna mesta, morda UTD postaja nujnost, ne le filozofska igra. Če AI že prevzema naloge ljudi, kako bomo preživeli v svetu, kjer delo ni več vir preživetja, ampak privilegij?

Psihološko UTD ni le sprostitev iz primeža stresa, ampak tudi potencialni katalizator krize smisla. Ko delo ne bo več definicija našega življenja, kdo bomo? Ali bodo ljudje v finančni varnosti cveteli v ustvarjalnosti ali se utopili v apatiji in brezdelju? To ni le vprašanje ekonomije, ampak eksistencialne narave – ali smo brez dela sploh še ljudje?

In kdo bo to utopijo plačal? Predlogi segajo od višjih davkov do obdavčitve AI in robotike. A kaj, če so ti prihodki le iluzija? Ali bo UTD res redistribucija bogastva ali nova oblika družbenega razslojevanja, kjer tisti, ki prispevajo, opazujejo, kako drugi uživajo v brezdelju?

UTD je lahko prelomnica človeštva – priložnost za večjo enakost in svobodo ali grožnja družbeni stabilnosti in delovni etiki. V dobi, ko nas umetna inteligenca izziva k razmisleku o naši vrednosti, je vprašanje jasno: Ali je UTD  zatočišče pred propadom sistema ali le še ena utopija, ki se bo razblinila v resničnosti?

Morda pa je misija AI najti način, kako zagotoviti UTD?

V tej epizodi podkasta "Diskretni šarm drznosti" se dr. Andreja Pšeničny in dr. Marko Pahor lotevata provokativnega vprašanja: Kaj je sreča, kaj je zadovoljstvo – in kako sta si različna? Novoletna voščila nas pogosto opomnijo, da si želimo sreče, a le redko premislimo, ali ne bi bilo bolje zaželeti si zadovoljstva. Je sreča le trenutna ekstaza, ki nas preplavi, ali globoko, trajno stanje? Je zadovoljstvo notranji mir, ki ga dosežemo skozi sprejemanje sebe in svojih nepopolnosti?

Raziskujemo ključne razlike med srečo in zadovoljstvom: Sreča je kot zaljubljenost – intenzivna, evforična, minljiva. Zadovoljstvo pa je kot ljubezen – stabilno, globoko, trajno. Sreča pogosto izhaja iz zunanjih virov – pohvale, dosežki, trenutki evforije. Zadovoljstvo pa je proces, ki se gradi znotraj nas – skozi smiselne odnose, tudi s sabo, notranje zorenje in sprejemanje realnosti.

Epizoda nas vodi skozi filozofske, psihološke in ekonomske vidike sreče in zadovoljstva. Aristotelova evdemonija, psihološki model PERMA in družbena dinamika nas izzivajo, da razmislimo, zakaj se vedno znova zapletemo v past hedonske adaptacije – kjer srečo iščemo v novem, boljšem, več. Ali ni zadovoljstvo tisto, kar nam daje trajno izpolnitev, celo v nepopolnosti?

Najbolj provokativno vprašanje pa je: Ali moderna družba sploh dopušča zadovoljstvo? Potrošništvo in družbena omrežja nas silijo k nenehnemu iskanju sreče v pohvalah, materialnih dobrinah in idealiziranih podobah. A sreča, tako kot zaljubljenost, hitro zbledi. Zadovoljstvo pa je tišje, manj glamurozno, a neskončno bolj trajno.

Morda je pravi izziv prihodnjega leta ta: Namesto "srečno" novo leto si zaželite "zadovoljno" novo leto. Kaj pravite?

DANES JE ZAČELA DELOVATI SPLETNA STRAN SKUPNOSTI DŠD: https://www.d-s-d.si/

V tej epizodi podkasta "Diskretni šarm drznosti" sta gostitelja Andreja in  Marko razpravljala o formuli kakovostnega življenja, ki jo opredeljujeta s tremi ključnimi elementi: užitkom, odgovornostjo in povezanostjo (U + O + P). 

Formula kvalitetnega življenja = Užitek (U) + Odgovornost (O) + Povezanost (P)

Kvalitetno življenje je opredeljeno kot stanje ravnovesja, v katerem posameznik doživlja čustveno izpolnjenost, harmonične odnose in trajno zadovoljstvo. To vključuje uravnoteženje sreče, kot trenutnega občutka radosti, ter zadovoljstva, kot dolgotrajnega občutka izpolnjenosti, ki temelji na skladnosti z življenjskimi cilji, vrednotami in občutkom smisla.

Gostitelja sta razčlenila pomen vsakega od treh elementov  in kako jih združiti v vsakdanjem življenju.   DŠD pristop ponuja drugačen pogled od običajnih stereotipov. Pri fizičnem zdravju gre za to, da vadba in prehrana nista zgolj obveznosti, temveč priložnost za raziskovanje in užitek. Zmernost je ključna, saj aktivnosti ne smejo izčrpavati, temveč polniti z energijo. Psihološko dobro počutje vključuje ravnovesje med delom, ljubeznijo in igro ter raziskovanje notranjih zapovedi, ki preprečujejo sprostitev. Namesto bega od stresa je poudarek na radovednosti in pogumu.

Pri socialnih odnosih DŠD poudarja kakovost nad kvantiteto, uživanje v samoti in odgovornost do sebe. Pomembno je, da odgovornost za odnose ni breme. Zadovoljstvo pri delu ni greh – delo naj bo vir radosti, ne izgorelosti. Sprejeti je treba realnost, da je del rutinskega, del pa navdihujočega. Smisel in osebni razvoj vključujeta fokus na pot, ne le na cilj. Napake in lenoba so del procesa, vsak cilj pa je vreden.

Pri materialni stabilnosti se DŠD ukvarja s tem, ali zapravljanje kompenzira občutek pomanjkanja ali je omejeno zaradi krivde. Prosti čas in užitek nista zgolj nagrada – uživanje naj bo vključeno v vse vidike življenja. Okolje in življenjske razmere naj sledijo estetiki in kakovosti, pri čemer je ključna harmonija med realnostjo in željami.

Epizoda se je zaključila z mislijo, da kakovostno življenje ni zgolj rezultat trenutnega užitka ali odgovornega delovanja, temveč integracija teh dveh principov z globoko povezanostjo, kar vodi k trajni izpolnjenosti, radosti in harmoniji, brez občutkov krivde ali pretirane stroge discipline.