Preden so nekoč ljudje nek prostor naselili, so ga morali poimenovati. Iz krajevnih in ledinskih imen lahko tako razbiramo, kako so ljudje svoje kraje občutili in doživljali nekoč ter kako jih še danes. Nedeljska reportaža se je podala na pot po slovenskih krajih z veselimi, dobrimi, optimističnimi imeni.

Krasno, Zlati Rep, Osrečje, Sladki Vrh, Paradiž, Lepa Njiva ...

Preden so nekoč ljudje naselili nek prostor in ga začeli prilagajati svojim potrebam, so ga morali poimenovati. S tem so si olajšali komunikacijo, kje so, od kod so in kam gredo. Hkrati pa so krajevna in ledinska imena napolnili s pomeni, iz katerih lahko danes razbiramo tudi, kako so ti ljudje razmišljali, občutili in doživljali prostor svojega bivanja.

Nekoč življenje nikakor ni bilo preprosto in mnoga krajevna imena to jasno izražajo. Vendar pa so po Sloveniji posejani tudi kraji, ki s svojimi imeni pričajo o tem, da je nad tukajšnjimi ljudmi v vseh časih vladala tudi vedrina, da je zemlja ponekod dala obilje dobrega in da so ljudje znali v tem, kar jim je ponudilo življenje, tudi uživati.

Nedeljska reportaža se podaja na pot po slovenskih krajih z lepimi in veselimi, torej dobrimi imeni.