Prišel je, da nas reši greha, žalosti, osamljenosti, obupa, depresije … Prišel je, da postanemo ljudje.

Zmagovita skupina med tem zagotavlja, da bo varovala pravice manjšin in da so kristjani varni. Čas bo pokazal, ali se bo nova oblast držala zagotovil, ali si z njimi le kupuje mednarodno legitimnost in bomo priča ponovitvi scenarija iz Afganistana po prevladi talibanov. Letošnji advent je tako za Sirijo čas novega upanja, a tudi globoke negotovosti, piše Rok Blažič.

Zaskrbljujoče je, da je tako odločitev US zahteval od potreb otrok in ljudem odtujeni urad, ki vsako leto prejema večmilijonska davkoplačevalska sredstva za zaposlovanje aktivistov, ki v slovensko zakonodajo sistematično vgrajujejo temeljne pojme kulturnega marksizma in t. i. prebujenske (LGBT) ideologije.

Različne so poti do srca, včasih do našega srca ne more niti Bog, kaj šele človek. Na drugi strani pa je potrebno le malo, včasih samo beseda sogovornika in prijazen nasmeh, in že se odpremo …

Tako je svoje razmišljanje ob Tednu Karitas začel generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Celoten komentar je bil objavljen in si ga lahko preberete v tedniku Družina.

Teden zaporov tudi letos ni teden zapornikov, marveč vseh, ki jih v življenju kakorkoli prizadene hudodelstvo ali kazen, njihovih bližnjih in tistih, ki z njimi delajo. 

Ob praznikih vseh svetih in vernih rajnih se je znova postavilo vprašanje: kdaj bo 3.450 žrtev, izkopanih iz Jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu in »začasno« shranjenih v garaži kočevskega komunalnega podjetja, dobilo temeljno civilizacijsko pravico do groba na kraju, ki si ga zanje želijo njihovi svojci – v prestolnici slovenske države?

Tako je svoje razmišljanje začel Bogomir Štefanič. V celoti ga lahko preberete na spletnih straneh katoliškega tednika Družina.

V začetku meseca novembra kristjani postanemo romarji. Romamo na pokopališča in grobove s svečami v rokah, s krizantemami v naročjih, s tiho otožnostjo v srcu in nepremagljivim upanjem v svojih molitvah.

Avtorica se osredotoča na naravne pojave, kot sta ogenj in dež, ter na izzive, ki jih prinašata. V svojem komentarju poudarja, da se oba pojava v današnjem času pojavita vse pogosteje, kar izziva strah in negotovost v družbi. Anja opozarja, da se ukvarjamo predvsem s posledicami, medtem ko resnični vzroki ostajajo skriti in neodpravljeni. Ta pristop vodi do kopičenja problemov, ki se sčasoma razvijejo v resne težave.
Dotika se tudi širšega konteksta družbenih izzivov, kjer pogosto iščemo krivce, namesto da bi se osredotočili na izvor problemov. Anja izraža prepričanje, da nove zakonodaje in novice o rešitvah pogosteje delujejo kot zavlačevanje, kot pa resnično ukrepanje. S primeri iz področja izobraževanja opozarja na nujnost, da se z resničnimi vzroki težav spopademo na temelju, kar pa je pogosto zamudno in zahtevno.

Sedmega oktobra je minilo eno leto od strahotnega terorističnega napada z imenom »Potop Al Aksa«, s katerim je palestinsko islamistično gibanje Hamas zadalo Izraelu eno najhujših ran v njegovi zgodovini. Izraelsko družbo, sicer vajeno življenja v senci terorizma, je pretresel občutek eksistencialne ogroženosti in obkoljenosti s sovražniki, katerih cilj je izbrisati judovsko prisotnost »od reke do morja«.

Tako je svoje razmišljanje začel Rok Blažič. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh katoliškega tednika Družina.