Diana Dajčman in Katrin Žnidarčič razlagata, zakaj so mladi bitko za okolje prevzeli na svoja pleča, kdo jih podpira in kdo pri tem ovira. Kako se zoperstaviti apatiji ob katastrofičnih okoljskih napovedih in kako se boriti za boljši svet, da pri tem ne izgoriš? Kdaj se v mlade naseli nemir, celo krivda in čemu bi se za boljši svet bili pripravljeni odpovedati?

Zakaj se mladi bojujejo za vodo, kupujejo oblačila iz druge roke in pridelujejo svojo zelenjavo? Kako se počutijo, ko ne zmorejo slediti okoljskim priporočilom in se 'pregrešijo'? So odgovorni res samo posamezniki?

Diana Dajčman in Katrin Žnidarčič razlagata, zakaj so mladi bitko za okolje prevzeli na svoja pleča, kdo jih podpira in kdo pri tem ovira. Kako se upreti apatiji ob katastrofičnih okoljskih napovedih in kako se boriti za boljši svet, da pri tem ne izgoriš? Kdaj se v mlade naseli nemir, celo krivda in čemu bi se bili za boljši svet pripravljeni odpovedati?

"Zakaj se borimo? Ker nam drugega ne preostane. Ko izumre neka vrsta, več ne bo magično oživela, ko onesnažimo vodo, bomo za čiščenje porabili več sredstev, kakor bi jih, če bi jo čuvali. Nekaj jeze čutim do vseh, ki imajo kdaj kakšno ignorantsko izjavo, na primer: vi mladi niste nič aktivistični. Drugače je, če ti že v osnovni šoli govorijo, da čez dvajset let pri tem tempu ne bomo imeli več tega in tega. Upiramo se na subtilen način, skozi humor, meme, glasbo, umetnost. Ampak ja, na neki točki je dovolj. Bi rekla bolj kot jeza na pretekle generacije je jeza na posameznike, ki zavajajo in lažejo. Mislim, da je naveza do narave močna, zato te osebno boli, da ti jo nekdo odvzema, požira. To je zelo osebna bolečina za marsikoga. Ko pa o tem govoriš tako čustveno, te lahko spet nekdo napade, da ne razumeš." – Diana Dajčman

"Ta odnos, da bo nekdo drug, nas je pripeljal tako daleč. Zdi se mi fino, da smo ujeli ta trenutek in vzeli stvari v svoje roke. Normalno bi moralo biti, da te ni strah spregovoriti, še posebno ko imaš veliko potrditev, da imaš prav, da razmišljaš v pravi smeri. Se pa tudi jaz sprašujem, kako mladi sploh najdemo energijo za bitko za okolje, saj vse počnemo prostovoljno. Tudi rezultati niso zagotovljeni. Življenje že samo po sebi ni enostavno, to je morda še dodaten stres, v tem zadnjem letu pa je bitka za okolje zahtevala od nas še veliko več energije. Ta boj je od politike odvisen le toliko, kolikor nam ga politika otežuje. Dejstvo pa je, da se ne moremo ukvarjati samo z okoljevarstvom, ker se stvari prepletajo, pogledati moramo širšo sliko. Niti malo me ne bi motilo, če bi s politiki stopili skupaj, a v tem trenutku tega ne vidim kot neko realno možnost. Seveda tudi sama nisem popolna, ker je, menim, nemogoče, da si stoodstotno ekološko ozaveščen, da ne boš nikoli ničemur na noben način škodil." – Katrin Žnidarčič