Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.

Kam v Osrednjeslovenski regiji? V Višnjo Goro, Logatec in Medvode.

Staro mestno jedro Višnje Gore leži na podolgovatem griču 384 mnm pod razvalinami Starega gradu. Zlahka je dostopno z glavne avtomobilske poti, ki povezuje Ljubljano in Dolenjsko in od koder se razprostre lep pogled na to staro mestece z enim najbolje ohranjenih srednjeveških trgov. Tu najdemo zgodbe kranjske sivke, znamenitega višnjegorskega polža, kot tudi kozla, ki jih je dobil po svoji senci, nekatere od teh zapisane v delih Jurčiča, Valvasorja in Ciglerja. Središča kraja s cerkvijo sv. Ane ni težko najti. Tam se srečava z g. Pavlom Groznikom, tukajšnjim dolgoletnim vodnikom in predsednikom občinske turistične zveze.

Višnja Gora je odlično izhodišče za pohodništvo in obisk bližnjih vrhov. Podate se lahko po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave ali denimo po poti dveh slapov, med katera sodi tudi slap Kosca, najvišji slap na lehnjaku v Sloveniji. Nedaleč boste našli grad Podsmreka, za pobeg od poletne vročine pa se se lahko podate v Krško jamo ali pa kar na mestno kopališče. In še namig: odličen čas za obisk Višnje Gore je julij, ko se na dan sv. Ane odvija Anin sejem.

Od vzhodnega roba Osrednjeslovenske regije sva se podala v njen južni del, v Logatec. Logatec skriva nemalo zanimivih naravnih in kulturnozgodovinskih lepot, naju pa je pritegnila rekonstruirana starorimska utrdba na Lanišču. Ta je varovala pot skozi rimski Longaticum, pot, ki je povezovala Akvilejo in Emono. Matjaž Kurent, predstavnik zavoda Zeleni žep in lokalni turistični vodnik razloži, da je bil obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum, katerega del je tudi omenjena utrdba, zgrajen za časa cesarja Dioklecijana po letu 284 ob mejah provinc Italije in Panonije in je varoval pred vdori tujih ljudstev in tudi pred lastnimi uzurpatorji. Vzdolž ostalin omenjenega obrambnega sistema je bila zaradi dobre ohranjenosti zidov utrdba na Lanišču v začetku 70-ih let obnovljena in je danes edini primer rekonstruirane rimske utrdbe.

Le pol ure hoda od utrdbe se nahaja razgledišče, ki ponuja čudovit pogled na Planinsko polje, Slivnico, Ljubljansko kotlino, Kamniške Alpe in celo Triglav. Pot ni težavna in je primerna tudi za otroke.

Na stičišču Osrednjeslovenske in Gorenjske regije pa najdemo Medvode, kjer se nahaja naravna vrednota nacionalnega pomena, mokrišče v Hrašah. Dve mlaki predstavljata eno izmed redkih mokrišč v tem delu Slovenije. Gre za edinstven biotop, ki nudi življenjski prostor in prezimovališče ali pa služi kot pomembna preletna postaja mnogih ptic.

Ob robu Spodnjih Pirnič se nahaja vrelec Straža. Termalni izvir na območju, kjer ti niso ravno običajni. Bazen pod krošnjami dreves, ki mu nudijo senco, deluje skoraj idilično. Še posebej poleti ga radi obiščejo tamkajšnji otroci, opisuje sogovornik Jure Galičič, vodja turističnih programov v Javnem zavodu Sotočje.

Na dosegu noge so tudi Polhograjski dolomiti s številnimi pohodniškimi potmi in vrhovi, nad Smlednikom se dviga Smledniški grad, priljubljena izletniška točka, ki ponuja razgled na ljubljansko kotlino, Kranj in Kamnik. Na južnem robu Medvod se odcepi lokalna cesta mimo dvorca Goričane in znane cerkve Sv. Andreja v Gostečah do Škofje Loke. V neposredni bližini je Zbiljsko jezero, le 10 minut vožnje od tod pa bela Ljubljana.

Prebivalci drugih slovenskih regij zlasti Ljubljančane in včasih tudi okoličane šaljivo, morda tudi malce zbadljivo, imenujejo močvirniki, tudi žabarji. Naziv je bržkone nastal zaradi bližine Ljubljanskega barja, kjer so čofotale žabe, žabji kraki pa so po besedah etnologa Janeza Bogataja postali lokalna urbana specialiteta, kot so še danes, četudi so na jedilnikih osrednjeslovenskih restavracij in gostiln vse redkejši in so uvoženi od drugod. V Sloveniji namreč živi skupno 13 vrst žab, vse pa so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene.

Dober tek želimo in le pogumno pri okušanju tradicionalnih osrednjeslovenskih jedi, če vas pot zanese v te kraje.