Zgodovinsko mesto, ki ga vsaj bežno obiščete, če se kot navijači na pokal Vitranc ali v Planico odpravite z vlakom - to so seveda Jesenice. Znane so tudi po železarski industriji in vsaj dveh valih velike priselitve delavcev. Morda vas v reportaži preseneti, koliko je nekoč na Jesenicah stala kava in kako so se zaradi tega znašli delavci v delavskem stanovanju v kasarni – stavbi, kjer je danes muzej, a so še 50 let nazaj tam živile zadnje delavske družine.

NaPOTki so obiskali Črnomelj, kjer je na naravnem pomolu med rekama Lahinjo in Dobličico 3000 let zgodovine. Črnomaljski grad, Zakladnica, Posojilnica, Kulturni dom, kjer je bilo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in kjer je delovalo tudi prvo Slovensko narodno gledališče. Ali ste vedeli, da ima tudi Črnomelj »tromostovje« in najlepše urejena javna stranišča v slovenskih nemestnih občinah? Pa še o Zelenem Juriju, bližajočem se Župančičevem letu in tudi o prestah.

Novo mesto je mesto z izjemno dolgo zgodovino, saj je bilo tu življenje živahno že pred 2500 leti, v starejši železni dobi – halštatu, k čemur sta odločilno prispevali reka Krka in ugodna lega. Prav tu so odkrili 16 situl, od tega 9 bogato okrašenih, zaradi česar Novo mesto velja za največje svetovno najdišče situl. Mesto je bilo kot sodobno urbano središče ustanovljeno leta 1365, njegov srednjeveški trg pa je skozi stoletja ostal srce mestnega dogajanja. Utrip mesta, zgodovino in nekaj kulinaričnih posebnosti ujamemo v tokratnih Napotkih, ko se na zemljevidu slovenskih zgodovinskih mest podamo proti Dolenjski.

V 22. sezoni Napotkov odkrivamo zgodovinska mesta in tokrat je na vrsti najstarejše slovensko zgodovinsko mesto – Ptuj. Koliko prebivalcev je imel Ptuj v rimskih časih, čemu je bil namnjen Orfejev spomenik in katera je najstarejša knjiga v knjižnici Minoritskega samostana, je zanimalo Lano Furlan, ki se je odpravila z mikrofonom v roki uro in pol iz Ljubljane in tako razkrila skrivnosti Ptuja.

V Napotkih gremo na Kroško. Prvo zgodovinsko mesto, ki smo ga spoznali v novem letu, je Slovenj Gradec. To mesto se nahaja v Slovenjgraški kotlini, na vzhodu ga omejuje Pohorje, na zahodu Karavanke in je sedež mestne občine z nekaj več kot 17 tisoč prebivalci. Širše območje Slovenj Gradca je bilo skozi zgodovino odmaknjen svet, številna arheološka najdišča pa kažejo, da je bila zgodovinska Graška dolina pomembno naselitveno območje ob poti iz osrednje Slovenije v Celovško kotlino in naprej proti severu. Slovenj Gradec je obiskal Aleš Ogrin.

22. sezona oddaje naPotki nas vsako nedeljo odpelje na pot raziskovanja enega izmed slovenskih zgodovinskih mest. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Od letošnjega julija naziv zgodovinskega mesta nosi Krško. Srce Posavja je nabito z zanimivimi drobci zgodovine in močno kulturno energijo. Janez Vajkard Valvasor, Vladimir Štoviček ali Janez Mencinger, vsi so pomembno zaznamovali te kraje. Preplet zgodovine in sodobnosti se razkriva tudi v Mestnem muzeju Krško – osrednji točki našega tokratnega obiska. Tam se je avtorica oddaje Nika Vrabec srečala s Kristino Ogorevc Račič, direktorico Centra za podjetništvo in turizem Krško, ter zgodovinarko in etnologinjo dr. Heleno Rožman. Več o izjemno zanimivi domači umetnici Vladki Štoviček pa ji je razkrila zgodovinarka Maruša Erpič.

Naslednje zgodovinsko mesto, ki ga predstavljamo v aktualni sezoni naPOTkov, je Ribnica. Tja se je pretekli teden odpravila Darja Pograjc in se s sogovornicama Anjo Pugelj (turistično organizatorko Turizma Ribnica) in Polono Rigler Grm (muzejsko kustosinjo Muzeja Ribnica) podala na sprehod po mestu. Nastala je reportaža, v kateri med drugim izveste, da so v občini Ribnica svoj odtis pustili številni znani in pomembni Slovenci: arhitekt Jože Plečnik, pesnik France Prešeren, jezikoslovec Stanislav Škrabec in mnogi drugi. Kaj torej še ponuja Ribnica - poleg znamenitih lesenih izdelkov oz. suhe robe - izveste v naslednjih minutah.

Radovljica ali Radol'ca, kot ji pravijo domačini, obdana z izjemnim naravnim bogastvom Triglavskega narodnega parka in Bleda, blesti v bogastvu kulturnih, zgodovinskih in etnoloških zanimivosti. Tako v mestu kot na podeželju stojijo spomeniki iz preteklosti, v muzejih pa navdušujejo edinstvene zbirke, ki govorijo o življenju in ustvarjalnosti prebivalcev nekoč in danes. Med drugim o Radovljičanu, prvem slovenskem dramatiku, Antonu Tomažu Linhartu. V četrtek, na obletnico njegovega rojstva in obenem občinski praznik Radovljice, se je za današnje naPOTke na Gorenjsko odpeljala Tadeja Bizilj.

Tokrat se bomo ustavili v Slovenskih Konjicah. Prvi pisni viri o mestu nosijo častitljivo letnico 1146. Mesto se je razvilo zaradi svoje lege na poti od Dunaja do Trsta, saj so se popotniki pogosto ustavljali tam. Staro mesto jedro je iz srednjega veka, nedaleč se nahaja tudi Žička kartuzija, ki je nastala okoli leta 1160. V Slovenske Konjice, simbol katerih je beli konj na rdečem ozadju, nas pelje Andreja Gradišar.

Semič je kraj bogate zgodovine, arheoloških odkritij in živahne kulturne dediščine. Sprehodili se bomo med ostanki taborskega obzidja, ki je domačine varoval pred vpadi Turkov, prisluhnili pripovedi o gradu Krupa, ki ga danes ni več, ter vstopili v Muzejsko hišo Semič, kjer bomo slišali zgodbo o edini jamski školjki na svetu, ki pa domuje le v reki Krupi.

Foto: Uroš Novina