naPOTki

Dobro uro in pol vožnje iz Ljubljane se blizu avstrijske meje v občini Kungota nahaja Izletniška kmetija Leber. Posestvo obdano z vinogradi ter na vrhu sosednjega grička moderno obnovljena hiša iz leta 1624 - najnovejša ponudba družine Leber, ki se sicer s turizmom na podeželju ukvarja že več kot tri desetletja.

Tokrat se v naPOTkih odpravljamo na Turistično kmetijo Želinc, ki stoji ob sotočju reke Cerknice in Idrijce. Razprostira se na ravnici, ravno prav oddaljeni od cestnega hrupa in obenem ravno prav blizu številnim avanturam v naravi. Kmetijo, ki leži na stičišču treh dolin, sestavlja stara kmečka hiša, katere gradnja sega vse v leto 1814 in še dlje, ter obokan hlev s skednjem, ki se uporablja še danes. Kmečki turizem dopolnjuje velik kozolec - toplar, v katerem se je nekdaj sušilo seno, danes pa se vanj v večini pospravlja kmečka orodja. Med nasadom starih jablan je svoj prostor dobil hišni čebelnjak, pred kmetijo pa obiskovalca najprej pozdravijo domače živali. Kmetijo Želinc je obiskala Tadeja Bizilj.

Kmetija Čehovin je družinska kmetija, katere korenine segajo v leto 1880. Sašo Čehovin in Jasna Babič pa sta ji pred slabim desetletjem izbrala ime Turistična kmetija Red Fairytale – rdeča pravljica. V osrčje podeželja slovenske Istre in v naselje, ki je znano tudi po prvi vinski fontani v Sloveniji, se je odpeljala Nadia Petauer.

V iskanju in predstavljanju izstopajočih turističnih kmetij po vsej Sloveniji s tokratnimi naPOTki ne gremo daleč iz prestolnice. Ustavili smo se na Ljubljanskem barju, v Črni vasi. Tam sta pred dobrima dvema desetletjema zgodbo Posestva Trnulja začela Miha Pupis in Urša Kunc. Prvo trajnostno posestvo v Sloveniji, večkrat nagrajeno z mednarodnimi nagradami za kulinariko, trajnost in inovativnost, je obiskala Andreja Čokl.

Tokrat boste spoznali družinsko turistično kmetijo Marof, ki leži na območju Kozjanskega. Poleg vinske kleti in apartmajev, ki se nahajajo v mirnem, naravnem okolju, pritegne pozornost sam prenovljen objekt. Dozidava in obnova gospodarskega poslopja – Marofa, ki je v preteklosti pripadal grajskim gospodom v Kunšperku je potekala v sodelovanju z birojem arhitektov. Kaj pritegne tako domače kot tuje goste?

Tokrat se z naPOTki odpravljamo na skrajni sever države. V Šentjanžu pri Dravogradu zavijemo z glavne poti in se povzpnemo nad omenjeno naselje, na dobrih 500 metrov nadmorske višine. Selovec 14 je naslov, kamor se je odpravila Darja Pograjc in kamor zdaj z naPOTki na Prvem vabi tudi vas: na turistično kmetijo Jeglijenk.

Ena izmed bolj znanih turističnih kmetij v oblini Jezersko, prvi gorniški vasi v Sloveniji, je Šenkova domačija. Pa ne le zaradi turistične ponudbe za pohodnike in ljubitelje gora, ki se, predvsem v poletnih mesecih, odpravijo na okoliške hribe in gore, temveč tudi zaradi same zgodovine te domačije. Že več kot 500 let stoji na tem mestu poslopje, ki se je počasi dograjevalo in večalo, a hiša nekako ostaja ves čas enaka: hiša odprtih vrat.

Če bi obisk na Turistični kmetiji Vimpolšek opisali z dvema besedama, bi to gotovo bili domačnost in povezovanje. Matija Vimpolšek, vodja kmetije in glavni kuhar, namreč verjame, da so to glavne sestavine okusnih jedi. Pri svojem delu se močno povezuje s sosednjimi kmetijami in lokalnimi pridelovalci hrane, obenem pa prisega na kreativnost. Tudi zato v tokratnih naPOTkih izvemo, kaj je to krčut, in kakšnega okusa so oranžkaste kapucinke.

V občini Moravske toplice smo za začetek 18. sezone radijskih reportaž, v kateri trkamo na vrata turističnih kmetij, obiskali majhno podeželsko kmetijo. Posestvo Passero je slabo desetletje znano predvsem po svoji čokoladnici, vendar je tam tradicija turizma prisotna že dlje časa. V njihovi shrambi so gostom – velikokrat tudi tujim – poleg čokolade na voljo prava prekmurska šunka, bučno olje, domači sokovi, marmelade in podobne dobrote.

V zadnji epizodi planinske sezone naPOTkov smo raziskali še en čudovit del Slovenije. Zanj so poleg čudovite narave, številnih hribov in gora, značilni tudi jezero, mohant, kravji bal, dež in še marsikaj. To je Bohinj, ki ga je alpinist, pedagog in naravovarstvenik Jože Mihelič opisal kot eno "najlepših alpskih dolin, pa ne samo v naših slovenskih gorah, ampak v Alpah nasploh." Bohinj pa ni le okolica jezera, temveč vanj sodi celotno povirje Save Bohinjke z vsemi gorami in planinami vred.