Železniška postaja Nova Gorica je bila letos v sklopu Evropske prestolnice kulture temeljito prenovljena. Pred obnovo je bila označena kot nevarna zaradi številnih prehodov čez tire, zdaj ima prvič podhod. Nekoč pomembna postaja med Prago in Trstom je danes tudi kulisa vsem, ki se fotografirajo z eno nogo v Sloveniji, drugo v Italiji. To pa nam oriše tudi že skoraj natančno lokacijo, kje se nahaja. Obiskala jo je Ana Skrt, sogovorniki: Matjaž Marušič, soavtor razstave o bohinjski progi; prof. Boštjan Vuga, arhitekt biroja Sadar-Vuga; Erik Mravlja, strojevodja in inštruktor strojevodij

V že 21. sezoni oddaje naPotki obiskujemo železniške postaje po Sloveniji. Tokrat nas je pot odpeljala na Kras, natančneje, v slikovito vasico Štanjel, ki slovi po znamenitem gradu in Ferrarijevem vrtu, v katerem je pustil svoj odtis tudi arhitekt in urbanist Maks Fabiani. Železniška postaja stoji tam od leta 1906, ko je nastala v sklopu graditve Južne železnice, infrastrukturnega projekta Avstro-Ogrske monarhije, ki je povezoval Dunaj z najpomembnejšim pristaniščem, Trstom. Pomenila je vojaško bazo med prvo svetovno vojno, v obdobju Jugoslavije pa je bila pomembno prometno vozlišče, ki je povezalo Slovenijo in Italijo. Poleg bogate zgodovine železniška postaja Štanjel skriva tudi zanimive arhitekturne bisere, ki sežejo vse do avstrijskega arhitekta Otta Wagnerja. Kako se je spreminjala in kakšen je njen utrip danes, je sredi kraške pokrajine raziskovala Nika Vrabec.

Železniška postaja Podbrdo se nahaja na južni strani Bohinjskega predora, ki med drugim povezuje Bohinj in Podbrdo in je ob svojem odprtju meril 6339 metrov, danes pa je 12 metrov krajši, saj so mu nemški vojaki ob odhodu leta 1945 minirali severni portal. Z izgradnjo železniške proge in predora je Podbrdo začelo dobivati podobo mesta, ki je bilo v času svetovnih vojn tudi strateškega pomena. Po bogati zgodovini železniške postaje in samega predora nas v tokratnih napotkih popelje gospod Cveto Zgaga, lokalni turistični vodnik in ustanovni član Kulturno tehnično turističnega društva Baška dediščina.

Najnovejša epizoda naPOTkov nas je tokrat odpeljala v Postojno, na najvišje ležečo železniško postajo pri nas - 582 metrov nad morjem so sredi 19. stoletja v sklopu izgradnje zadnjega dela južne železnice Dunaj - Trst zgradili tudi postajo. Prihod "železne ceste" v Postojno je sicer tesno povezan z razmahom turizma na tem območju, pa tudi z opuščanjem starih obrti, predvsem furmanstva. Danes se na postaji nahaja eden od treh centrov za vodenje prometa pri nas, od koder se daljinsko vodi promet za vse železniške postaje zahodno od Ljubljane.

21. sezona oddaje Napotki nas bo popeljala po tirih, ne po cesti. Tekom poletja bomo namreč obiskali različne železniške postaje širom po Sloveniji in raziskali njihovo zgodovino, pomen železnice za kraj, kjer se nahajajo, ljudi, ki tam delajo ali morda celo bivajo. Začenjamo pa s postajo, s katere prav v teh dneh odhaja prometnik. Njegovo delo bo prevzel računalnik oz. bodo promet na njej upravljali iz večjega centra prek računalnika, ne pa na samem kraju. To je Železniška postaja Šentjur. Obiskala jo je Andreja Gradišar, ki si je tam ogledala tudi Muzej Južne železnice.

Sezona oddaj naPOTki o razglednih stolpih gre h koncu in za zadnjo epizodo smo vam prihranili najnovejši in najvišji stolp. Ta se dviga kar 106 metrov nad Rogaško Slatino, odprt je bil maja lani in predstavlja novo turistično točko kraja, ki je sicer znan po dolgi tradiciji zdraviliškega turizma in steklarstva. Na stolp Kristal vas vabi Andreja Čokl.

V Napotkih se odpravljamo na priljubljeno pohodniško in kolesarsko točko v občini Šentjur, to je hrib Resevna. Obiskovalce vabi s kar nekaj zanimivostmi, med katerimi najbolj izstopa razgledni stolp. Z njim, tako kot s Planinskim domom na Resevni, upravlja Planinsko društvo Šentjur.

Tokrat se kot vsako nedeljo ob 6.45 v tej sezoni naPOTkov odpravljamo na razgledni stolp. Po okolici Cerkniškega jezera vodi učna pot Drvošec, na njej pa nas poleg opazovalnic Kuharca in Klejni vrh čaka razgledni stolp Otočec, ki ponuja pogled na izjemne razsežnosti tega kraškega pojava. S stolpa z daljnogledom lahko opazujemo vodne ptice na gladini jezera, ujede, ki krožijo nad njim, v sušnem času pa se lahko zgodi, da uzremo celo jelena, ki je prišel na travnik potešit svojo lakoto in žejo. Do stolpa Otočec se je s sogovornikom Miho Jernejčičem podala kolegica Tadeja Bizilj.

Razgledni stolp Gonjače je del spomenika padlim, ki ga Zavod za varstvo kulturne dediščine varuje kot spomenik lokalnega pomena. Visok je 23 metrov, do vrha vodi 144 stopnic. Na vrhu pa – razgled od Triglava do morja, od Svete gore do Čedada in Vidma ter Dolomitov. Vmes pa kot na dlani male briške vasice, vinogradi in – če stolp obiščete v pravem delu leta – tudi češnje.

V aktualni sezoni NaPOTkov se vsako nedeljo zjutraj dotaknemo neba. Obiskujemo in spoznavamo razgledne stolpe po Sloveniji, vsak piše svojo zgodbo, vsem pa je skupno, da očarajo z osupljivimi razgledi. Tokrat se odpravljamo v zaledje Ljubljane, manj kot 350 višinskih metrov v primerjavi s prestolnico bomo »pridelali« z vzponom na Rašico ali Vrh Staneta Kosca. Tam stoji tudi razgledni stolp, ki je skupaj s planinskim domom priljubljena izletniška točka, za vse dni v letu.