19. sezono naPOTkov posvečamo raziskovanju Unescovega seznama nesnovne kulturne dediščine in na tem seznamu je tudi t. i. suhozidna gradnja, ki ji na Prvem posvečamo 8. epizodo. Suhi zidovi so imeli nekoč več funkcij - z njimi so kmetje obdelovalne površine obranili pred vetrom in živino - in več funkcij imajo tudi danes. Ena bolj pomembnih je povezovalna! Več pa v Napotkih pove Darja Pograjc.

Kobilarna Lipica ima od leta 1996 status spomenika državnega pomena, še nekaj stoletij dlje v preteklost pa sega njena ustanovitev. To je bilo 19. maja 1580 in prav zaradi tega podatka si lahko lasti oznako »zibelka lipicanca«, druge kobilarne s temi konji so namreč nastale pozneje v 19. stoletju. Čeprav je tradicija reje lipicanca dolga, je šele dobre dve leti vpisana na reprezentativni Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine in pravzaprav zajema mnogo več, kot le rejo konja.

V aktualni sezoni naših naPOTkov smo že bili v Idriji in podrobneje spoznali klekljanje čipk, ki je od leta 2018 uradno vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Še šest let prej, torej leta 2012, pa je bila na seznam dodana tudi dediščina živega srebra, ki si jo Idrija deli s španskim mestom Almadén. Živo srebro je redka in edina pri sobni temperaturi tekoča kovina, ki je bila dolgo nenadomestljiva v različnih tehničnih, kemičnih in industrijskih postopkih. Za dediščino živega srebra, vključno z rudnikom, ki že več desetletij ne obratuje več, pa je treba ustrezno skrbeti in ohranjati spomin na dejavnost, ki je Idrijo postavila na svetovni zemljevid.

Od prvih odkritij kolišč na Ljubljanskem barju letos mineva 150 let. Obsežna izkopavanja s konca 19. stoletja, sistematične raziskave v dvajsetem stoletju ter sodobne, predvsem z naravoslovnimi vedami okrepljene raziskave, so močno razširili vedenje o najstarejših stalnih prebivalcih Ljubljanske kotline. Ker se v tej sezoni naPOTkov podajamo na raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so vpisane na Unescov seznam, se je Tadeja Bizilj odpravila na ljubljansko barje in tam s sogovornicama Majo Zupančič, strokovno sodelavko za turizem na Občini Ig, in Mašo Bratina, naravovarstveno svetovalko Krajinskega parka Ljubljansko barje, odkrivala tamkajšnji svet in izvedela več o njegovih prebivalcih.

Čipka je luknjičast okrasni izdelek iz sukanca, ki je že od nekdaj tudi pojem lepote, elegance in prestiža. Poznamo jih več vrst: lahko so pletene, kvačkane, šivane, vozlane ali klekljane, lahko so narejene ročno ali strojno. Le ena pa sodi med svetovno nesnovno dediščino človeštva. Od leta 2018 je namreč na Unescov seznam uvrščeno klekljanje čipk v Sloveniji. In ker je ročno klekljana čipka doma v Idriji, se je Špela Šebenik v naPOTKih odpravila v to mesto, ki sicer slovi še po enem zakladu kulturne dediščine: dediščini živega srebra.

Na 1067 kvadratnih metrih površine se razprostira Geopark Karavanke, čezmejno območje, ki poteka čez 5 slovenskih in 9 avstrijskih občin. Od leta 2013 je geopark, ki smo ga obiskali v tokratnih naPOTkih tudi del Evropske mreže geoparkov, ter tudi del Globalne mreže geoparkov pod okriljem organizacije UNESCO. Čudovita pokrajina pa ni zanimiva le zaradi pestre ponudbe športnih aktivnosti, temveč tudi zaradi bogate geološke in kulturne dediščine - gre namreč za območje, kjer je bilo nekoč morje, podmorski vulkan, še vedno pa območje Koroške in Avstrijske Koroške zanimivo zaradi jam, nekdanjih rudnikov, jezer in muzejev. Pozimi pa se lahko preizkusimo tudi v krpljanju - Slovencem nekoliko manj poznanem športu.

Nepretrgana oskrba in podpora med naravnimi procesi med nosečnostjo, porodom in takoj po rojstvu. To je poslanstvo babic. Na naših tleh že vsaj od 16. stoletja naprej. Slovenija je ena izmed osmih držav, ki so dosegle, da je babištvo na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva. V tokratnih naPOTkih smo obiskali kranjsko in brežiško porodnišnico.

V 19. sezoni Napotkov se bomo podali na raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so vpisane na Unescov seznam. In ravno zato se je Lana Furlan odpravila v Park Škocjanske jame. V tej kraški jami z največjim podzemnim kanjonom v Evropi, visokim 146 metrov, je danes urejenih več kilometrov poti s kar 500 stopnicami. Kako so bile poti v Škocjanskih jamah videti včasih in kako so ta sistem jam odkrivali prvi raziskovalci, pa izveste v današnjih Napotkih.

18. sezono naših naPOTkov bomo sklenili z obiskom turistične kmetije Široko. Ta leži na 755-ih metrih nadmorske višine, v vasici Tolminski Lom, ki sodi v občino Tolmin. Že razgled s posestva Široko razkriva, da gre za posebno območje, kjer se stikajo primorski, kraški in alpski svet. Kdo vse se ustavi na turistični kmetiji, s čim gostom postrežejo in s čim jih najbolj navdušijo, kaj predstavljata dva lesena laboda na vzpetini nad kmetijo in kaj je to Širokolandija?

Tam kjer se na poti iz Šentjurja proti Rogaški Slatini cesta tik pred tem zdraviliškim krajem odcepi levo strmo v breg, leži Spodnja Kostrivnica in Turistična kmetija Marjanca. Obrobljena s čudovitimi griči in razgledom na Boč, Donačko goro, Zasavsko hribovje ter delčkom Kamniško Savinjskih Alp, že sama po sebi ponuja okrasje za dušo in oči. V teh decembrskih dnevih pa se seveda v pozdrav sveti še posebno praznično. In takšna je pozdravila tudi Mojco Delač, ki jo je obiskala z radijskim mikrofonom Napotkov.