Tako blizu in tako daleč ni le misel povezana s slovensko košarkarsko reprezentanco, temveč tudi s Homom. Hom je hrib, morebiti vzpetina, nikakor ne gora. In Hom je eden tistih hribov, ki plačuje ceno neenakomernega regionalnega razvoja v Sloveniji. Hočemo povedati, da če bi bil Hom pri Ljubljani, bi se imenoval Šmarna gora. Ker je pa nad Matkami, je pač Hom.

Dovolj je, da Plitvice vidiš enkrat, ampak enkrat je pa obvezno. Neobvezno, a vseeno priporočljivo je to narediti jeseni ali spomladi, poleti je gneča, potke ob slapovih in jezerih pa nič širše. Območje v Ličko-senjski županiji je najstarejši park v jugovzhodni Evropi in največji na Hrvaškem, prvi obiskovalci pa so tja hodili že v 19. stoletju.

Park s 16 jezeri, ki so verjetno prej kot po svoji plitvi globini, ki to pravzaprav ni, dobila ime po reki Plitvici, so ustanovili leta 1949, leta 1979 pa je bil uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.

Letošnje poletje do izletov na prostem ni preveč prijazno, zato smo se tokrat odločili, da gremo pod zemljo. Pa ne v kakšno izmed naravnih jam, ki jih je v Sloveniji na pretek, ampak v jame, ki so posledica dela človeških rok. V kremenčev pesek izkopane repnice na Bizeljskem so služile in še služijo kmetom na različne načine – včasih so v njih shranjevali poljščine, danes tam v steklenicah zori vino. Podzemni sistemi hodnikov in jam kljubujejo času brez kakršnihkoli podpornih materialov.

Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.

V tokratnem Nedeljskem izletu se odpravljamo tja, kjer sta doma voda in energija. In to niso Dravske elektrarne, ali, bog ne daj, veriga elektrarn na spodnji Savi. Obiskali bomo Bukovniško jezero, odmaknjeno od običajne prekmursko-kolesarsko-topliško usmerjene turistične histerije.

700 hektarjev zemljišča, 20 kilometrov kolesarskih in pohodnih poti pri Sežani.

Kje je območje, na katerem lahko, ne da bi koga žalili, rečemo guzica ali kurba? Jugozahodno od Pašmana, med Dugim otokom in Žirjami ležijo Kornati. 147 otokov, otočkov in grebenov. Največji je prav otok Kornat, po katerem je otočje dobilo ime.

Oba redna poslušalca Nedeljskega izleta se spomnita, kako smo pred nekaj tedni obiskali dalmatinsko mesto Šibenik in njegovo okolico. Ker je bil odziv poslušalcev tako ugoden, se v Šibenik podajmo še enkrat. Toda tokrat ne v Dalmacijo, temveč v Šentjur pri Celju.

Zaradi vse večjega taljenja ledu, postaja arktično območje vse bolj mikavno za države, ki ga obkrožajo. Bije je se tiha vojna, komu bo pripadal severni pol oziroma – še pomembneje – bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina. V arktični krog tako vstopa vedno več znanstvenih odprav, ki iščejo dokaze za to, kdo bi si lahko […]

Med Kninom in Skradinom leži Narodni park Krka. Reki Krki pravijo tudi hči Dinare, saj izvira prav pod to goro, le nekaj kilometrov proč od Knina. Reka v svojem toku, vse do ustja, do kanala svetega Anteja pri Šibeniku, tvori pravo naravno umetnino. Od kanjona, kjer so Nemci našli svoj divji zahod za snemanje filma Winnetou, do zelenih slapov, obdanih z lehnjakom. Tam lahko obiščete obnovljene mline in drugo najstarejšo hidroelektrarno na svetu. Njena graditev je povezana z rastlino bolhač, ki jo danes najdemo celo na Nizozemskem. Na otoku Visovac pa so zasajene rastline iz še bolj oddaljenih dežel.