Podvleka je bila nekoč pomembno splavarsko središče v Dravski dolini, danes se zakladi skrivajo v ljudeh, ki skrbijo za kulturno in naravno dediščino teh krajev.

Podvelka je bila nekoč pomembno splavarsko središče v Dravski dolini, danes se zakladi skrivajo v ljudeh, ki skrbijo za kulturno in naravno dediščino teh krajev

Pri naPOTkih danes nadaljujemo z občino na črko P: Podvelka. Priznavam, da je bilo treba najprej pogledati na zemljevid, sledil je skok v avto, vožnja do Maribora, nato ovinek v levo in pot po Dravski dolini, dokler nisem prišla na Koroško in do destinacije. Prva januarska sreda res ni bila najlepši dan za obisk tega dela severne Slovenije. A zanimiva zgodovina krajev je razsvetlila sivino januarskega dne, mraz je otoplila gostoljubnost ljudi, iskriva doživetja so le skrita čakala pod nizko snežno odejo. Pri odkrivanju mi je pomagal vodja občinskega odbora za turizem Aleksander Golob, najina prva postojanka pa je bila v Javniku, delu Ožbalta, kjer je bilo nekoč pomembno gospodarsko središče Dravske doline. Tu je namreč v 18., 19. in prvi polovici 20. stoletja cvetelo splavarstvo.

"Zelo veliko lesa se je tukaj pretovarjalo, tu so bili tudi najbolj zahtevni odseki in pasti na reki Dravi. Najbolj znani splavarji na celotnem območju Drave, ki so les vozili do Beograda in še naprej, so izhajali prav iz teh krajev."

Splav s spuščeno streho je sameval na Dravi, saj se plovna in turistična sezona tu začneta šele v toplejših mesecih … Ostal mi je torej obisk splavarskega muzeja ob pristanišču, v katerem lahko vidimo nekaj zanimivih originalnih predmetov in orodij, ki so jih uporabljali splavarji, pa model dravskega splava, in spoznamo življenje najbolj znanih splavarjev. Splave so, tudi zaradi gradnje hidroelektrarn, zamenjali tovornjaki in železnica, les pa ostaja surovina, ki je za te kraje, kljub slabi ceni, ki jo te čase dosega na trgu, pomembna dejavnost. Zmeraj bolj pa tudi lokalno pridelani in biološki izdelki okoliških kmetij …

Na levem bregu Drave sva z Aleksandrom zavila v hrib in se začela vzpenjati do te gorske kmetije Lipnik, ki obiskovalcem ponuja svojstvena doživetja in izdelke iz lokalnega sadja in zelišč pod znamko Linca. Tri kmetije, tematska raziskovanja narave in tamkajšnji rastlin, še več novih idej, ki jih ima Sara Berglez Zajec, govori o tem, da se za te kraje, od koder se sicer ljudje izseljujejo v večje kraje in tudi v Avstrijo, ni bati. To potrjuje tudi obisk 200 let starega poslopja, kovačije Pri Kovaču, kjer za kulturno dediščino kovaštva in v "necovidnih" časih tudi za prijetno druženje v naravi in ob domači kulinariki skrbi družina Vomer. Kovačija je kulturna dediščina kraja, stoji pa ob potoku Velka, ki je občini dalo tudi ime. Nekoč je voda v potoku poganjala kar 100 žag in mlinov, pa tudi stroje pri kovaču.

Pristanišče v Javniku, kjer na turistično sezono čaka splav.Foto: Špela Šebenik Dravski splav je bil dolg 32 metrov. Model dravskega splava. Najbolj znani in cenjeni splavarji. Orodje splavarjev.Foto: Špela Šebenik Pot do kmetije Lipnik.Foto: Špela Šebenik Kmetija LipnikFoto: Sara Berglez Zajec Gostiteljica Sara Berglez Zajec. Izdelki Linca.Foto: Špela Šebenik Nasad aronije na megleno januarsko sredo.Foto: Špela Šebenik Moj vodnik Aleksander Golob, predsednik občinskega odbora za turizem. Kovačija Pri Kovaču, Lehen, občina PodvelkaFoto: Nika Hölcl- fotobeležNica Tinca v kovačiji.Foto: Nika Hölcl- fotobeležNica Veliko kurišče v kovačiji Pri Kovaču. Foto: Tinca Vomer Travnik ob kovačiji za iskanje kovaškega zaklada.Foto: Nika Hölcl- fotobeležNica