
Sign up to save your podcasts
Or


Selektor Mark Lebedew po prvem tednu priprav odbojkarske reprezentance
Slovenska moška odbojkarska reprezentanca se že pripravlja na novo reprezentančno akcijo. Prvič jih vodi novi selektor Avstralec Mark Lebedew. Pod njegovo taktirko v Nemčiji sicer igra tudi Dejan Vinčić.
"Nikoli ne razmišljam o tem, kako bi krčil reprezentanco. Razmišljam o tem, da vsi ne bodo ves čas poleg. Od turnirja do turnirja, iz teden v teden bomo spreminjali zasedbo in jo prilagajali."
Lebedew je presenetil s širokim reprezentančnim spiskom in načrtom, da bo razporejal igralni čas med večjim številom igralcev. Sloveniji manjka še preboj na olimpijske igre, kar je tudi eden izmed ciljev naslednjega reprezentančnega cikla.
"Kvalifikacije za olimpijske igre so v veliki meri odvisne od svetovne lestvice. Vsaka tekma šteje, na nek način vsak niz, saj so točke razmerje med pričakovanim in končnim rezultatom."
Osrednji cilj današnje sezone je zanesljivo domače svetovno prvenstvo. Pot na olimpijske igre pa vodi prek dobrih dobrih rezultatov tako na svetovnem prvenstvu kot tudi v obeh izvedbah Lige narodov v času kvalifikacijskega cikla.
Skupaj s srednješolci smo iskali vzroke za njihovo športno dejavnost, preverili, kakšne so analize meritev gibalnih sposobnosti v zadnjih letih, in iskali ovire ter vplive na njihove odločitve v času odraščanja
V novi seriji oddaj se posvečamo gibanju in posledicam, ki jih prinaša redna vadba ali mirovanje. V prvi oddaji so na vrsti srednješolci, ki so po mnenju stroke tista populacija, ki je v koronskem času najbolj obstala. Analize, narejene na Fakulteti za šport, povezane z meritvami za športnovzgojni karton v osnovnih in srednjih šolah, kažejo, da so se motorične sposobnosti, predvsem pri najstnikih, močno poslabšale. Rezultate nam je predstavil strokovnjak za gibalni razvoj otrok in profesor na Fakulteti za šport Gregor Jurak.
Seveda pri vseh čas doma ni bil le izgubljeni čas. Dijaki drugega letnika Gimnazije Ledina v Ljubljani so nam zaupali, kako so sami doživljali zadnji dve leti in poskrbeli za svoje zdravje. S stanjem je zadovoljen tudi njihov profesor športne vzgoje Tomaž Karče, a treba je poudariti, da vsi srednješolski programi nimajo enakega števila ur športa.
O izzivih odraščanja, iskanju motivacije za gibanje v tem času in vplivu staršev na najstnike, pa več športna psihologinja in izredna profesorica na Fakulteti za šport Tanja Kajtna.
Pogovor s predsednikom Slovenske hokejske zveze Matjažem Rakovcem
Dve leti je Slovenija čakala na nov turnir svetovnega prvenstva drugega kakovostnega razreda, ki se danes z novim uspehom slovenske reprezentance in vrnitvijo med svetovno elito končuje v Hali Tivoli. Slovenska reprezentanca si je priborila deseti nastop med najboljšimi, obenem pa se je v tem tednu znova porodila želja po organizaciji svetovnega prvenstva elitne skupine. Slovenija bo v ta izziv ugriznila skupaj z Madžarsko. Kandidatura je že na sedežu Mednarodne hokejske zveze, po petkovem uspehu hokejistov pa je Dare Rupar k pogovoru povabil tudi predsednika slovenske zveze Matjaža Rakovca.
"Upam, da bodo sponzorji in Mednarodna hokejska zveza ugotovili, da se hokej ne igra le na severu, ampak tudi malo južneje." – Matjaž Rakovec
Rakovec je vedno izžareval veliko optimizma in dobesedno vsaka njegova napoved se je tudi uresničila. Ali se bo ta, da bomo v Sloveniji po letu 1966 prvič na delu videli najboljše hokejiste na svetu, pa bomo izvedeli čez slabe tri tedne ob kongresu mednarodne zveze med svetovnim prvenstvom elitne skupine, ki se v petek začenja v Helsinkih in Tampereju na Finskem.
Za slovenski tabor je evropsko prvenstvo v judu, ki ga gosti Sofija končano
Edino zmago danes je vpisala novinka na prvenstvih Urška Torkar, junakinja tokratne slovenske odprave pa je kar malo presenetljivo izkušena Anka Pogačnik, ki je včeraj prišla do prve posamične medalje na velikih tekmah.
"Ko prideš tako daleč, da se boriš za medalje te preplavijo težki občutki. Takrat se je potrebno zbrati in vesela sem, da mi je to uspelo." - Anka Pogačnik
V obeh najtežjih kategorijah prvaka običajno dobimo povsem na koncu in tudi danes bo temu tako. Ob Urški Torkar je danes na blazino stopil še Vito Dragić, ki je po lanski Lizboni že napovedal konec tekmovalne poti, na srečo pa tega dejanja ni uresničil. Junija se bo začelo zbiranje točk za olimpijske igre, na slovenskem seznamu kandidatov za Pariz pa je zdaj 14 judoistov.
Zanimajo ga vsi, ki imajo radi nogomet, ne samo tisti, ki ga gledajo skozi vrtoglave številke na bančnih računih
Aleksander Čeferin je bil vrsto let eden bolj izpostavljenih slovenskih odvetnikov. Ko je leta 2011 prevzel vodenje Nogometne zveze Slovenije se je podal na sorazmerno novo, a ne povsem neznano področje, saj je pred tem deloval v futsal klubu Litija in pri nogometne klubu Olimpija. Globalno prepoznavnost pa je dosegel septembra 2016, ko je bil na izrednem kongresu izvoljen za predsednika Evropske nogometne zveze.
"Omejujem svoje javno nastopanje. Več nastopam v Sloveniji, ker se mi to zdi korektno do slovenskih novinarjev." - Aleksander Čeferin
Glede na naravo dogodka v Ajdovščini, je seveda beseda nanesla na to, ali morda tudi sam razmišlja ali celo načrtuje, da bi svojo nogometno zgodbo predstavil v knjižni obliki.
Pogled v Olimpijino zgodovino
Košarkarji Olimpije so po desetletju spet napolnili dvorano Stožice. Vstopnice za večerno tekmo četrtfinala evropskega pokala so bile razprodane že pred dvema dnevoma, kar 6000 pa so jih prodali že prvi dan prodaje prejšnji četrtek. V Ljubljano se je vrnila košarkarska evforija, kakršna je že bila pred desetletji. Košarka ima v Ljubljani dolgo tradicijo, navdušenje pa je skozi leta seveda nihalo, skladno z vzponi in padci kluba.
Košarkarska Olimpija je bila ustanovljena takoj po drugi svetovni vojni, leta 1946, v okviru študentskega društva Svoboda in bila dolga leta akademski klub. Pozneje se je Svoboda preimenovala v Enotnost, nato v akademski športni klub AŠK Olimpija.
Zadnjih dvanajst let Olimpija nastopa v Stožicah. V prvi sezoni je nova športna pridobitev dajala navdih radovednim gledalcem, ki so prišli občudovat dvorano, in tudi košarkarjem, ki so pod vodstvom trenerja Jureta Zdovca premagovali velikane evropske košarke in serijsko razprodali po 12.500 sedežev. Od takrat pa do danes košarkarji Olimpije enajst let niso razprodali dvorane.
Najboljši judoisti na stari celini se bodo konec naslednjega tedna prvič po olimpijskem nastopu zbrali na velikem tekmovanju
V zadnjem obdobju je bilo turnirjev svetovnega pokala občutno manj kot pred epidemijo. V Sofijo bo odpotovalo devet Slovencev, žal pa bo tudi veliko naših odličnih borcev ostalo doma. Manjkala bo tudi Tina Trstenjak, ki se še ni odločila za povratek.
"Zdi se mi, da včasih pozabimo, da smo tudi mi samo ljudje. Imamo neke svoje rutine. Meni osebno ni lahko govoriti in napovedovati kako bom zmagala. Lahko samo povem kako smo se pripravljali in kaj si želim." - Andreja Leški
Za Slovenijo bodo nastopile štiri tekmovalke in pet tekmovalcev. To so Andreja Leški, Lia Ludvik, Anka Pogačnik, Urška Torkar, David Štarkel, Martin Hojak, Juš Mecilošek, Matej Vidmar in Vito Dragić.
"Slovenski športniki imamo to v sebi, da znamo stisniti in pozabiti na vse težave. Vemo kako je bilo, ko je Petra Majdič s polomljenimi rebri osvojila bronasto olimpijsko medaljo." - Andreja Leški
Pred 20 leti je bil eden od mejnikov našega juda prvenstvo v Mariboru. Od tedaj se je slovenska odprava iz vseh evropskih prvenstev, z izjemo enega, domov vrnila z najmanj enim odličjem.
Tamara Zidanšek o svojem vzponu med najboljše, o lanskih uspehih in o odraščanju
Tamara Zidanšek je bila od majhnih nog talentirana za šport. Njen nekdanji in dolgoletni trener Zoran Kranjc se rad spominja prvega srečanja z njo. Na nogometnem igrišču se je podila za žogo in tudi po koncu tekme ni imela dovolj. Odlična je bila tudi na belih strminah, kjer je bila večkrat najboljša v skupnem seštevku v svoji starostni kategoriji v deskanju na snegu.
"Med deskanjem in tenisom zame nikoli ni bila težka odločitev. Vedno sem dala več fokusa na tenis in vedno sem šla raje na tenis kot na deskanje."
Postopoma je začela vse bolj izstopati na peščenih igriščih. Sprva še ni sodila v vrh, a se je iz leta v leto prebijala naprej in se prelevila iz najboljše v svoji sredini, med najboljše v državi, do ene najboljših na svetu. Konec februarja je bila že 22. na svetovni lestvici. Največji preskok ji je uspel v Parizu lani, ko je postala druga Slovenka v zgodovini po Mimi Jaušovec, ki se je prebila tako daleč na enem od največjih štirih turnirjev na svetu.
"Ko delam, mi ni težko delati. Vem, da ko naredim nekaj dobrega zase, se dobro počutim. Mogoče mi je zaradi tega lažje, saj vem, da bo delo prineslo neko nagrado."
Zidanškova se počuti kot disciplinirana oseba. Učinek treningov se je lani videl v fizični pripravljenosti. Pomembna pa sta tudi dober počitek in učinkovita regeneracija, ki sta ključna za moderne profesionalne športnike.
"Zelo hitro sem bila primorana postati samostojna. Od mladih let se spopadaš s toliko čustvi, ko sovrstniki hodijo v šolo in so normalni najstniki."
Mnogi v tenisu skušajo cilje spraviti v določene okvirje, ki so pogosto povezani s številkami. Zidanškova pa ima cilje precej bolj prizemljene. Bolj so podobni tistim, ki jih imamo vsi ostali, ki nismo profesionalni športniki. Iskanje ravnovesja med pravo mero dela in discipline, tenisa in uživanja. To je eden najboljših načinov za srečo in dobro počutje. Posledično pride tudi pripravljenost na izzive, ki jih prinaša življenje profesionalnega športnika.
Pogovor z Avstralcem Patom Cashem, danes članom kitajske vrste in enim izstopajočih teniških igralcev v osemdesetih
V bližini Antalye je v tem tednu igralo 17 reprezentanc. Ob Sloveniji, Madžarski in Hrvaški sta napredovali še Japonska in Kitajska.
V Avstraliji je Cash postal izjemno priljubljen tudi zaradi tega, ker je leta 1987 osvojil Wimbledon. Avstralija je takrat nestrpno čakala na novega zmagovalca – 16 let se zdaj ne zdi več tako dolgo obdobje – toda tedaj je bilo, ker so Avstralci prej dolgo prevladovali na tem turnirju.
"Skrbelo me je, da sem edini profesionalni igralec, ki je sredi kariere zasovražil tenis. Mislil sem, da sem nor. Pozneje sem se z Johnom McEnroejem pogovarjal o tem – pa mi je priznal, da je imel enake težave, pa da mu je žal, da si vmes ni vzel polletnega odmora. Vsakič, ko je skušal to storiti, so ga ljudje z bogatimi startninami in drugimi sladkorčki privabili nazaj. Izgorel je, tako kot jaz – tudi Agassi o tem govori v svoji knjigi. Mislim, da ni igralca, ki ne bi imel težave z izgorelostjo v svoji karieri." – Pat Cash
Cash pravi, da je tenis zdaj vrhunski in živimo v posebni dobi – s tremi igralci, ki so osvojili vsak po vsaj 20 turnirjev za grand slam. Njegovi cilji so bili skromnejši – osvojiti Wimbledon, domači turnir za grand slam in Davisov pokal. Nikoli ni razmišljal o tem, da bi osvojil pet ali pa deset turnirjev, kaj šele 20, pravi Cash.
Pogovor s selektorjem rokometne reprezentance Urošem Zormanom
Slovenskih rokometašev po štirih letih znova ne bo na svetovnem prvenstvu. V sklepnem delu kvalifikacij je bila tokrat uspešnejša Srbija, občutek pa je, da slabo obdobje slovenskega rokometa zdaj traja že od marca lani, ko je reprezentanca zelo klavrno odigrala zadnje kvalifikacije za olimpijski turnir. Januarja na evropskem prvenstvu si je Slovenija privoščila še en spodrsljaj, izgubila je mesto nosilke v zadnjem delu kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Poraz s Črno goro je posledično prinesel tudi ta spodrsljaj s Srbijo, ki z novim selektorjem Špancem Antoniem Girono znova išče pot med najboljšo deseterico Evrope in sveta.
Po zadnjem spodrsljaju na Madžarskem je slovensko vrsto prevzel njen nekdanji kapetan Uroš Zorman, ki je po sinočnji tekmi najprej razodel nekaj pogledov na dogajanje v Kragujevcu, kjer je bilo 23 : 20 za Srbijo, skupno pa Srbija napreduje s plus šest.
"Verjeli smo v preobrat in to kazali na igrišču. Jaz fantom ne morem nič očitati. Povedal sem jim – glave gor, gremo naprej." – Uroš Zorman
Slovenci so se že vrnili v domovino. Zdaj jih čakajo poti v klube, saj je pred nami konec sezone, v kateri bodo le redki med nosilci igre. Nov izziv bo nastop na Sredozemskih igrah, nove kvalifikacije za evropsko prvenstvo pa se bodo začele jeseni.
From the publisher's feed

10 Listeners

2 Listeners

1 Listeners

0 Listeners

12 Listeners

10 Listeners

11 Listeners

8 Listeners

5 Listeners

1 Listeners

4 Listeners

5 Listeners

8 Listeners

0 Listeners

0 Listeners