Storž

Ob pogovoru s tokratnim sogovornikom, gospodom Stanetom Krajncem, nam pride na misel, ali ima tudi njegov dan le 24 ur. Kakšno uro sicer preživi trdno na tleh za volanom enega od dveh dirkalnikov, ki ju ima – ampak o tem kdaj drugič –, več časa pa leti. Dobesedno, saj je pri 73-ih letih najstarejši slovenski B.A.S.E. padalec in "wingsuit" letalec. V svojem podjetju Atair tudi izdeluje ena najbolj cenjenih padal na svetu, kakor bomo slišali v ponovitvi oddaje. Dedka s krili, kot mu tudi pravijo, gospoda Staneta Krajnca je v Škofji Loki obiskala Lucija Fatur.

Vladimir Habjan je z gorništvom povezan vse od otroštva, ko mu je lepote hribov predstavil oče. Svet gora je spoznaval in doživljal kot planinski vodnik, gorski stražar, alpinist in gorski reševalec. Svoja spoznanja, znanje, gorniške izkušnje ter manj znane pa tudi redko prehojene poti je predstavil v desetih gorniških vodnikih. Njegov najbolj znani vodnik je Brezpotja. Ta ga tudi sicer privlačijo in osvobajajo. Že štiriindvajseto leto je urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije, kakor bomo slišali v ponovitvi oddaje. Njegova najnovejša knjiga z naslovom Na samotnih poteh – Peš čez Karnijce in skozi življenje pa je osebna zgodba in svojevrsten pregled avtorjeve življenjske poti. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.

Jasen pogled in jasne misli – to je prof. dr. Jože Lipnik iz Irja pri Rogaški Slatini. In morda zdaj vprašanje: Kje si predstavljate praznovanje svoje devetdesetletnice? Verjetno bi si večina zaželela druženja s svojimi bližnjimi na dobrem kosilu. Prof. dr. Jože Lipnik je to zastavil nekoliko drugače. Konec lanskega februarja je dopolnil lepih 90 let – praznoval pa nekaj mesecev pozneje kar 4.000 metrov visoko. Švicarski Breithorn je bil cilj njegovega praznovanja, nanj se je povzpel s sinom in vnukom, ki pa je tako praznoval 20 pomladi, kot bomo slišali v ponovitvi oddaje. O svojih življenjskih korakih in doživetjih je prof. dr. Jože Lipnik pripovedoval Luciji Fatur.

V tokratni ponovitvi oddaje boste spoznali izjemno sogovornico – biologinjo, profesorico, raziskovalko in kulturno delavko Marinko Pertot. Njeno življenje je stkano iz pedagoškega dela na slovenskih šolah in univerzi v Trstu, iz botaničnih raziskav na Krasu in v Furlaniji ter iz predanega dela v Slovenskem planinskem društvu Trst, ki mu je predsedovala kar dve desetletji. Sodelovala je pri številnih naravovarstvenih projektih in med drugim kartirala urbano floro Trsta. Bila je tesna sodelavka uglednih botanikov, prevajalka strokovnih del in ocenjevalka znanstvenih knjig. Ob vsem tem pa ostaja tudi povezovalka – med znanostjo in skupnostjo, med Slovenci in drugimi narodi, med naravo in človekom. Jeseni jo je Rok Valenčič dan po hudi nevihti obiskal na njenem domu v Barkovljah.

Življenje Milene Vrenčur je bilo desetletja tesno povezano s šolo. Zdaj upokojena profesorica zgodovine je bila veliko let tudi ravnateljica Srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Tudi zdaj, v tretjem življenjskem obdobju, ostaja dejavna v kraju oziroma občini Ivančna Gorica in s številnimi zamislimi in dejavnostmi skrbi za boljše sožitje ljudi različnih generacij. Gostili smo jo v eni od prejšnjih oddaj. Z njo se je pogovarjala Darja Groznik.

Če vprašate našo tokratno sogovornico gospo Darjo Kürner, katera je njena velika ljubezen, ki ji je zapolnila vsa službeno aktivna leta, bi brez pomisleka odgovorila šport. Zdaj upokojena profesorica športne vzgoje se je sicer spogledovala tudi z novinarstvom, a je šport ostal na prvem mestu. Po upokojitvi pa ji je življenje prineslo nov izziv, za katerega pravi, da ji prinaša notranji mir. To je njena ekološka kmetija, ki se ji je posvetila z vsem srcem in znanjem, kot bomo slišali v ponovitvi oddaje. Gospo Darjo Kürner je spomladi obiskala Lucija Fatur.

Maja Ahačič je nekdanja dolgoletna učiteljica in dolgoletna vodja Podružnične šole Podljubelj. Ob visokem jubileju šole je napisala knjigo Življenje je šola, šola je življenje, v kateri je podrobno predstavila 40 let svojega dela, vključno s povezovanjem šole z lokalno dediščino. Leta 2019 je prejela državno nagrado za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva. Pred petimi leti se je upokojila in našla nove izzive.

Planinec, alpinist, fotograf, tudi upokojenec. Gospod Franci Horvat je vse to. Iz bolj alpinističnega obdobja ima v žepu več kot 600 vzponov doma in v tujini, od tega 42 prvenstvenih, v zadnjem času pa se najbolj posveča fotografiji. Motivi iz narave, portretna in makrofotografija predstavljajo največji delež v njegovem opusu, ki ga je predstavil na več kot 60 samostojnih razstavah in prejel tudi veliko nagrad. Da "Čarobni zakladi Slovenije – izbirni vodnik" niso njegova prva knjiga in da ima rad tudi potovanja, boste izvedeli v tokratnem pogovoru. S Francijem Horvatom se je pogovarjala Lucija Fatur.

Dr. Herman Berčič je upokojeni profesor športne vzgoje. Kar 35 let je bil profesor na Fakulteti za šport, ves čas pa tudi družbeno dejaven pri uveljavljanju športa v Sloveniji in tujini. Ima bogat opus strokovnega, znanstvenega in pedagoškega dela. Dlje časa pa mu ni dala miru misel, da bi v knjigi popisal svoja otroška in mladostna leta, ki jih je preživel v Domu igre in dela v Tržiču, saj, kot citira pisateljico Edith Eger, "so spomini iz otroštva in mladosti pogosto drobci, kratki trenutki ali srečanja, ki skupaj sestavljajo naš življenjski album". Željo si je uresničil in tako lahko beremo spomine z naslovom Tam, kjer smo zoreli. Dr. Hermana Berčiča je na pogovor povabila Lucija Fatur.

Jože Kenda, upokojeni podjetnik, ne daje vtisa, da je sploh upokojen. Pravi, da navadno vpraša sina, ki je prevzel posle, ali ga naslednji dan kaj potrebuje. Če ga ne, pa tudi ne miruje. V Šentvidu pri Stični, kjer je doma, je dejaven v vseh mogočih dejavnostih. Tudi v Društvu upokojencev Šentvid pri Stični, to ima lastniški dom, torej lastne prostore, na kar so vsi zelo ponosni. Spomini so Jožeta Kendo, ki ga je obiskala Darja Groznik, najprej ponesli v otroštvo, v domačo Idrijo.