Storž

Aleksander Zalar je navdušen popotnik in za to ima po upokojitvi veliko več časa, kot ga je imel kdaj prej. Ne spomni se, kdaj se je upokojil, ali pa želi to obdržati zase, toda vsekakor si najbrž pred desetletji tudi sam ni predstavljal, da bo pri 90-tih letih potoval po Afganistanu. Tudi sicer ga privlačijo tako imenovane eksotične destinacije, ki ne pokajo po šivih zaradi množičnega turizma. Aleksander Zalar s takim navdušenjem pripoveduje o svojih potovanjih, da ga ne utegnemo spraševati o receptu za dolgoživost, energijo in pogum, da se v letih, ko se mnogi njegovi vrstniki ukvarjajo z bolečinami v sklepih in drugimi kroničnimi težavami, odpravi na celo nekoliko nevarnejše poti kot običajni turisti. S seboj redno jemlje tudi kamero in s poti po Afganistanu je posnel kar dva filma. Kako tudi ne bi izkoristil priložnosti? S skupino sopotnikov je bil namreč prvi turist v Afganistanu po 40-tih letih zaprtja države. Pred mikrofon ga je povabila Cirila Štuber.

Tokratni gost oddaje Storž je Anton Zaletelj. Pri svojih devetdesetih letih življenja jih je kar 44 preživel kot sodelavec gradbenega podjetja Gradis. Začel je kot delovodja v Dravski dolini in kariero sklenil na najbolj odgovornih položajih v času velikih infrastrukturnih projektov, ki jim je sledil zaton večine večjih slovenskih gradbenih podjetij. Z njim se je pogovarjal Stane Kocutar.

Konec maja bo konec predavanj na slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje in zato bomo v današnji oddaji zaokrožili letošnje študijsko leto, predstavili Poletno univerzo in nekaj več povedali o dveh programih - Slovenska in svetovna filmska dediščina ter Latinski jezik in kultura. Goste je v studio povabila Lucija Fatur.

Milan Osterc se je že pred 30 leti invalidsko upokojil zaradi posledic hude prometne nesreče in nekaj let pozneje izgubil še ženo. V nekem trenutku se je vprašal, ali je še vredno živeti, in po pritrdilnem odgovoru ne le preživel, ampak kot prostovoljec k boljšemu življenju pomagal tudi mnogim drugim. Društvo ledvičnih bolnikov, Društvo za zdravje Nova pot, Rdeči križ, upokojenske in veteranske organizacije – to je le nekaj od 18-tih prostovoljskih angažmajev invalidsko upokojenega Milana Osterca iz Murske Sobote. Po prometni nesreči pa je najprej pomoč potreboval sam. V Murski Soboti ga je obiskala Cirila Štuber.

Obdobje med dvema vojnama je bilo za Primorce težko in surovo. Prav zato je še danes, tudi pri mladih ljudeh, osvoboditev izpod nacifašizma leta 1945 izredno občutena. Najbolj pa jo občutijo tisti, ki so predvojno obdobje doživeli na svoji koži.

Obletnica osvoboditve, ki jo v mestu v zalivu zaznamujejo prvega maja, je bila povod, da so naše tokratne sogovornice tri pričevalke tedanjega obdobja s Tržaškega; Danica Tul Smotlak, Vesna Zahar Tul in Irma Škabar Kraus.

Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije za kratko zgodbo, namenjen starejšim od 60 let, prav gotovo že poznate, saj v naših oddajah predstavimo nagrajence. Lanski podnaslov Zgodb mojega kraja je bil Najprej štalca, potem pa kravca. Današnja gosta v naslednjih minutah bosta gospa Karolina in gospod Boris Korenčan, saj sta se pod zgodbo "Gradnja stanovanjske hiše skozi oči mlajše osnovnošolke - od 1969 do 1974" podpisala oba in se tudi razveselila nagrade. O graditvi katere hiše sta pisala to, kar boste izvedeli v pogovoru. Zakonca Korenčan je obiskala Lucija Fatur.

Na Bledu je dnevno varstvo za starejše organizirano v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled pod okriljem Doma dr. Janka Benedika Radovljica. Gre za prostor povezovanja, sodelovanja in izmenjave izkušenj ter znanj. Velika pridobitev na Bledu je električno vozilo Tinček, za katerega so na Bledu pridobili evropska sredstva. Namenjen je predvsem starejšim in gibalno oviranim, zato da se izboljša njihova dostopnost do javnih storitev.

Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

"Veste, pri klekljanju se pod rokami dobro čuti, ali so "kleklni" stari ali imajo za seboj že kaj kilometrine ali so povsem novi," pripoveduje naša današnja sogovornica gospa Nadja Lapajne. Domačinka iz Idrije je seveda klekljala že v osnovni šoli in se v tej veščini tudi zdaj, v pokoju, še vedno izpopolnjuje. Gospa Nadja Lapajne je tudi sicer aktivna upokojenka in med dejavnostmi jo je v Idriji ujela Lucija Fatur.

Alojzij Zupančič je bil dolgoletni vodja Sektorja za carinske in davčne postopke pri Carinski upravi Republike Slovenije. Bil je predavatelj in predsednik izpitne komisije pri izobraževanju delavcev carinske službe in carinikov ter špediterjev. Kot uslužbenec carine je bil navzoč pri nastanku nove države, pri pripravah na vstop v Evropsko unijo in pri uvedbi evra. Kot upokojenec je napisal knjigo o vlogi carinske službe pri osamosvajanju Slovenije, sicer pa se v pokoju ukvarja tudi z rodovniki. V oddajo Storž ga je povabila Cirila Štuber.

Gospa Valerija Pavšič je avtorica ene od nagrajenih zgodb lanskega natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja. Podnaslov natečeja je bil tokrat Najprej štalca, potem pa kravca in gospa Valerija je sodelovala z zgodbo Stanovanjska vprašanja mojega življenja. Pa pisanje sploh ni na prvem mestu poleg vsega, kar še počne, je Valerija Pavšič razložila Luciji Fatur.