Storž

Stanovanjska in bivanjska problematika mladih predstavlja veliko izzivov in zastavlja veliko vprašanj. Mladi se dandanes težko stanovanjsko osamosvojijo, saj predstavlja nakup stanovanja izjemno težko rešljiv finančni zalogaj, najemnine so prav tako visoke. Je morda rešitev v medgeneracijskem sodelovanju, bi bila rešitev menjava stanovanj med generacijami? O tem bo tekla beseda v tokratni oddaji, pripravlja jo Lucija Fatur.

Skoraj vsak šesti Slovenec, starejši od 65 let, živi v revščini. Mariborsko dobrodelno društvo Humanitarček opozarja na to problematiko z osebnimi zgodbami, ki so jih zbrali v projektu Vida. Le-ta je zdaj zaživel tudi na posebni spletni strani, kjer najdejo koristne informacije tako tisti, ki pomoč potrebujejo, kot tudi tisti, ki bi radi pomagali. Na te zgodbe pa bomo odslej v sodelovanju s Humanitarčkom enkrat mesečno opozarjali tudi na naših programih. Irena Kodrič Cizerl se je pogovarjala s predsednico društva Ninno Kozorog.

Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Peter Komovec pravi, da se zelo rad smeji, kljub temu, da pri 93-ih letih ne čuti več tiste živahnosti, energije, da se je nekako upočasnil. Od marca lani živi v Domu upokojencev Kranj. A spomini mu ne dajo miru. Leta 1942–1948 je popisal v knjigi Pastir, nemški vojak in češki sin. Obiskala ga je Lucija Fatur.

Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev. Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.

Še poldrugi teden je v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine na ogled razstava fotografij Naceta Bizilja, enega najbolj znanih slovenskih fotoreporterjev ter dolgoletnega fotoreporterja in urednika fotografije pri časniku Dnevnik. S kustosinjo Ireno Uršič sta ob razstavi pripravila tudi katalog fotografij z naslovom Pomladni sij. Nace Bizilj je bil namreč s svojim fotografskim aparatom priča skoraj vsem najpomembnejšim dogodkom od srede šestdesetih let preteklega stoletja do prvih let novega. Pred dnevi ga je na njegovem domu na obrobju Ljubljane obiskal Drago Balažič.

Na pogovor je prihitela s pohodnimi palicami. Pravi, da hodi dvakrat na dan, ker mora. Nihče ji ne bi pripisal 90 let. Frančiška Tronkar pravi, da do 90. prideš z dobro voljo, ki jo najdeš v lepi naravi, lepih stvareh, lepih knjigah, lepem dotiku. Je tudi tista gospa, ki ima ves čas v mislih rime in ki je napisala že šest pesniških zbirk.Odločitev, da odide v Dom upokojencev Kranj, je bila povsem njena. S Frančiško Tronkar se je pogovarjala Lucija Fatur.

Ko se gospa Marija Sitar ozre v petinosemdeset let svojega življenja, ki jih bo dopolnila prav jutri, se spomni na vse lepe dogodke, ki ji danes ob misli nanje polepšajo vsakdanjik, pa tudi na tista težja obdobja, ki jih je premagala z delom in dobro voljo. Življenje v Nemčiji, šest otrok, nesreče, izgube. Že pred leti je svojim otrokom povedala, da bo tretje življenjsko obdobje preživela v domu starejših. Otroci so si v Nemčiji ustvarili družine, sama pa je prišla v Dom starejših Šentjur, kamor je po nesreči, ko je ostal na invalidskem vozičku, prišel tudi njen sin. "Sem zelo bogata, ker zjutraj lahko sama vstanem in grem na zajtrk," pravi. Gospo Marijo Sitar je obiskala Lucija Fatur.

Gospa Blanka Husu je pogumna gospa. Zaznamovalo jo je težko obdobje med vojno, ko so bili z družino v izgnanstvu, kakor je naslovila tudi spomine, ki jih je popisala, saj so ti časi pretežko ležali na njeni duši. Vse življenje je kot profesorica in lektorica posvetila slovenskemu jeziku in še danes z budnim očesom spremlja medije in njihov odnos do slovenščine. Lani je praznovala lepih 90 let.

V tokratni oddaji se posvečamo tematiki bivalnega standarda starejših, saj raziskave kažejo, da kar 90% upokojencev živi v svojih lastniških stanovanjih in hišah brez večjih hipotečnih bremen. Starejši tako ostajajo sami v prevelikih in zanje neprilagojenih stanovanjih in hišah. Gosta je v studio povabila Lucija Fatur.