Storž

Marina Aparnik je pedagoginja, zborovodkinja in glasbenica, potomka stare kamniške družine fotografov in glasbenikov, ki še vedno deluje v Delavsko-kulturnem društvu Solidarnost; to ima prostore nad tamkajšnjo kavarno Veronika. Cirila Štuber jo je povabila pred mikrofon zaradi še vedno živih spominov na mladinske delovne brigade, ki se jih je udeležila v študentskih časih.

"Ne bi ponovila, ker ne bi bilo nikoli več tako, kot je bilo, ampak v spominih pa velikokrat ponavljam."

Marina Aparnik je pedagoginja, zborovodja in glasbenica, potomka stare kamniške družine fotografov in glasbenikov, ki še vedno deluje v Delavsko kulturnem društvu Solidarnost, ki ima prostore nad tamkajšnjo kavarno Veronika. Cirila Štuber jo je povabila pred mikrofon zaradi še vedno živih spominov na mladinske delovne brigade, ki se jih je udeležila v študentskih časih.

Demenca, katere najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, se mnogokrat tiho prikrade v družino. Pozabljivost, morda nekoliko drugačno vedenje – oboje lahko pripisujemo tudi običajni starosti, zato je pozneje spoznanje, da je nekdo izmed svojcev zbolel za demenco, lahko še toliko bolj boleče in skrb zbujajoče. Kdaj moramo biti na vedenje svojca pozornejši, kdaj moramo posumiti na morebitno demenco? Lucija Fatur se je pogovarjala s Saro Kelnarič, glavno medicinsko sestro v Centru starejših Notranje Gorice DEOS, vodjo zdravstvene nege in oskrbe, ki zelo dobro pozna vse poti in stranpoti demence in skrb, ki jo občutijo svojci.

O demenci še vedno neradi govorimo

Demenca, katere najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, se mnogokrat tiho prikrade v družino. Pozabljivost, morda nekoliko drugačno vedenje - vse to pripisujemo običajni starosti. Zato je kasneje spoznanje, da je nekdo od naših svojcev zbolel za demenco, lahko še toliko bolj boleče in zaskrbljujoče. Sara Kelnarič je glavna medicinska sestra v DEOS Centru starejših Notranje Gorice, vodja zdravstvene nege in oskrbe, in zelo dobro pozna vse poti in stranpoti demence in skrb, ki jo občutijo svojci.

»Prvi znak je res pozabljivost, nekaterih stvari ne najdejo. Kasneje se ljudje začnejo zgubljati v lastni hiši, stanovanju, ne najdejo določenih prostorov, ne spomnijo se na primer, ali so že jedli in kaj so jedli. Sčasoma ne prepoznajo svojih bližnjih. Spomnijo pa se preteklosti.«

Svojci naj čimprej poiščejo strokovno pomoč.

»Ljudje imajo žal še vedno predsodek, demenco stigmatizirajo. Vendar pa je dobro, da pridejo do strokovnjaka, ko je demenca še v začetni fazi. Poiščejo naj psihologa, psihiatra, nevrologa ali pa se obrnejo na svojega osebnega zdravnika.«

Za človeka z demenco je pomembno, da si zanj vzamemo čas.

»S človekom z demenco moramo biti potrpežljivi. Vzeti ga moramo takega, kot je, in ga usmerjati. Čas pa si morajo svojci vzeti tudi zase. Pomoč lahko poiščejo tudi v domovih, ponekod imajo dnevno varstvo.«

Ste stari 60 let ali več in radi pišete? Če da, je tokratna oddaja Storž namenjena prav vam. Mestna knjižnica Ljubljana je namreč v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije že 8. februarja razpisala natečaj za najboljšo zgodbo "Zgodbe mojega kraja", letošnja tema pa je "Kako smo nekoč preživljali počitnice". Zaključiti bi morali aprila, vendar so zbiranje zgodb zaradi epidemije podaljšali do 1. septembra. Še vedno je torej mesec dni časa, da svoje spomine, povezane s preživljanjem počitnic v vašem kraju ali drugje po Sloveniji, ubesedite z ne več kot 1600 besedami in se potegujete za eno od desetih lepih nagrad. "Starejši imajo vedno veliko spominov," pravi Anja Frković Tršan, območna koordinatorka domoznanske dejavnosti v Službi za razvoj in območnost v Mestni knjižnici Ljubljana.

Če ste stari 60 let ali več, ste vabljeni k sodelovanju v natečaju Mestne knjižnice Ljubljana za najboljšo zgodbo o počitniških spominih

Ste stari 60 let ali več in radi pišete? Če da, je tokratna oddaja Storž namenjena prav vam. Mestna knjižnica Ljubljana je namreč v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije že 8. februarja razpisala natečaj za najboljšo zgodbo "Zgodbe mojega kraja", letošnja tema pa je "Kako smo nekoč preživljali počitnice". Zaključiti bi morali aprila, vendar so zbiranje zgodb zaradi epidemije podaljšali do 1. septembra. Še vedno je torej mesec dni časa, da svoje spomine, povezane s preživljanjem počitnic v vašem kraju ali drugje po Sloveniji, ubesedite z ne več kot 1600 besedami in se potegujete za eno od desetih lepih nagrad. "Starejši imajo vedno veliko spominov," pravi Anja Frković Tršan, območna koordinatorka domoznanske dejavnosti v Službi za razvoj in območnost v Mestni knjižnici Ljubljana.

Želeli smo zastaviti projekt, v katerem bi sodelovale splošne knjižnice in lokalna skupnost, predvsem pa starejše spodbuditi k aktivnosti in ustvarjanju. V mislih smo imeli zbiranje spominov na vsakdanje življenje za zanamce. Starejši se izredno radi spominjajo mladostnih let, kar potrjuje tudi sodelovanje v prvih dveh letih tega projekta. Pri natečaju dajemo velik poudarek domoznanski noti.

Do 1. septembra lahko pošljete zgodbe na naslov Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana, s pripisom "za natečaj Zgodbe mojega kraja" ali po elektronski pošti na [email protected].

Staranje prinaša težave s spominom, predvsem kratkoročnim. Vendar z rednim izvajanjem vaj, ki jih priporoča certificirana trenerka spomina Jasmina Lambergar, lahko okrepimo svoje sposobnosti pomnjenja in pozornosti. Koristno je reševanje križank, pa tudi izvajanje vaj za ravnotežje, poslušanje in pripovedovanje ter nova poznanstva.

Pisanje z roko, reševanje križank, pripovedovanje, poslušanje, vaje za ravnotežje

Staranje prinaša težave s spominom, predvsem s kratkoročnim spominom. Vendar z rednim izvajanjem vaj, ki jih priporoča certificirana trenerka spomina Jasmina Lambergar, lahko okrepimo naše sposobnosti pomnjenja in pozornosti. Koristno je reševanje križank, izvajanje vaj za ravnotežje, poslušanje in pogovarjanje ter nova poznanstva.

Prof. Alberto Avguštinčič je dolga leta poučeval filozofijo in sociologijo dijake Poljanske gimnazije. Po upokojitvi se je dejavno vključil v življenje v svoji soseski in četrtni skupnosti. Pred sedmimi leti je izdal avtobiografsko knjigo Vonj pečenih jabolk, v kateri je opisal svoje življenje brez staršev v rejniški družini. Pravkar je izšla njegova druga knjiga z naslovom Kdo sem, v pripravi pa je že tretja. Prof. Alberto Avguštinčič ima zelo pozitiven odnos do starosti in staranja. Prav o tem je začela pogovor z njim Cirila Štuber, ki ga je povabila pred mikrofon.

Društvo prijateljev družine Trojane šteje 20 članic in vse, razen dveh, so upokojenke. Medsebojno druženje na delavnicah ročnih del, izletih in telovadbi jim veliko pomeni. V času epidemije so morale druženje v prostorih društva sicer prekiniti, a želja po dejavnem življenju in druženju je povzročila, da se zdaj dnevno skupaj odpravijo na sprehod. Vsak dan tako nekatere med njimi naredijo vsaj 8000 korakov, izmenjajo novice, recepte in druga drugo spodbujajo. Naši sogovornici bosta predsednica društva Nada Smrkolj in blagajničarka Magda Strasser.

Premnogokrat velja stereotip, da je spolnost le domena mlajših. Ali zrela leta res pomenijo konec spolnega življenja? Ali starejši spolnosti sploh ne potrebujejo? Da so vse to res le stereotipi in da je spolnost starejših lahko tudi drugačna, se je Peter Močnik pogovarjal s Frosino Krstanosko, dr. med., specialistko internistko in specialistko spolne medicine.

Lahko bi rekli, da našo tokratno sogovornico na nek način že poznate. Vam je morda znano, če rečemo Kristina iz Velikih Poljan? To je tista gospa, ki v Svetovalnem servisu rada zastavi kakšno vprašanje ali pokliče, ko odpremo telefone ob različnih temah. In smo jo prosili za pogovor. Prijazno in z veseljem se je odzvala. Obiskala jo je Lucija Fatur, ki pravi, da ko spoznaš gospo Kristino Zajec, se zaveš, da moraš v življenju vedno najti svetlo plat in nekaj, kar te nenehno spodbuja, da greš naprej. Gospa Kristina je res naša zvesta poslušalka in tako sta tudi začeli pogovor.

Dora Beržan kulturo nosi v duši že od majhnih nog. Knjige je kot deklica prebirala na skrivaj, saj je bilo za njeno mamo branje brezdelje. 40 let je živela v Milanu, kamor se je preselila z možem. Pri 65-ih se je vrnila v Izolo in začela pisati pesmi. Danes si lahko v knjižnici izposodite dve knjigi pod kateri se je podpisala, trenutno piše tretjo, svoje misli pa včasih izlije na papir tudi za lokalni izoljanski tednik Mandrač. Bogato skrinjo življenjskih izkušenj, spoznanj in razmišljanj je odprla Darji Pograjc, ki je pogovor posnela za oddajo Storž.

PRODOR je študentski inovativni projekt z namenom osveščanja o zdravem načinu življenja. Pri projektu sodelujejo študentje Zdravstvene fakultete, Fakultete za družbene vede, Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani in Zveza društev upokojencev Slovenije. Študentje na ta način pridobijo praktične izkušnje že med študijem, cilj pa je, da bi bili starostniki kar najdlje samooskrbni in ne bI potrebovali pomoči storitev dolgotrajne oskrbe.