Storž

Oddaja Storž – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti vnovične zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Storž sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Drage poslušalke, dragi poslušalci - kakšno pa je bilo leto 2020 za vas?

Leto 2020 nam je res postreglo z marsičem. Zato je prav, da se o njem pogovorimo, ga zaokrožimo in zaključimo. Poiščimo tiste lepe dogodke, ki so nam popestrili to nevsakdanjo vsakdanjost. Vabimo vas, da nas pokličete na tel. številko 01 475 22 22.

Letošnje leto je zaradi novega koronavirusa in epidemije marsikomu povzročilo veliko stisko. Spremembe so doživljali tako posamezniki kot institucije, še posebej pa so se znašli v stiski stanovalci in zaposleni v domovih za starejše ter seveda svojci starejših. Pri Spominčici - Alzheimer Slovenija so ponudili pomoč in podporo ljudem z demenco in njihovim družinam prek sodobnih pristopov druženja. Gostja oddaje je Štefanija L. Zlobec, predsednica Spominčice - Alzheimer Slovenija. V studio jo je povabila Lucija Fatur.

S predsednico Spominčice - Alzheimer Slovenija, Štefanijo L. Zlobec, o pomoči osebam z demenco v času Covida - 19

Letošnje leto je zaradi novega koronavirusa in epidemije marsikomu povzročilo veliko stisko. Spremembe so doživljali tako posamezniki kot institucije, še posebej pa so se znašli v stiski stanovalci in zaposleni v domovih za starejše ter seveda svojci starejših. Pri Spominčici - Alzheimer Slovenija so ponudili pomoč in podporo osebam z demenco in njihovim družinam prek sodobnih pristopov druženja. Gostja oddaje je Štefanija L. Zlobec, predsednica Spominčice - Alzheimer Slovenija.

Tanja Železnik je profesorica zgodovine in sociologije, ki je prvo polovico svoje poklicne poti posvetila poučevanju na poljanski gimnaziji. Ko je pri 43. letih na šolskem hodniku slišala pripombo, da prihaja »ta stara«, je pomislila, da je kljub letom še čas za nov izziv v življenju. Zamenjala je službo in se posvetila izobraževalnemu založništvu pri DZS. Ko se je pred desetimi leti upokojila, jo je razveselil prvi vnuk. Zdaj jih ima že šest.

Upokojena profesorica zgodovine in sociologije Tanja Železnik

Tanja Železnik je profesorica zgodovine in sociologije, ki je prvo polovico svoje poklicne poti posvetila poučevanju na poljanski gimnaziji. Ko je pri 43. letih na šolskem hodniku slišala pripombo, da prihaja »ta stara«, je pomislila, da je kljub letom še čas za nov izziv v življenju. Zamenjala je službo in se posvetila izobraževalnemu založništvu pri DZS.

Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Dušan Kaplan že desetletja napoveduje vreme s pomočjo pregovorov in svetnikov

Magister Dušan Kaplan iz vasice Runarsko na Bloški planoti je vsestranski človek, ki se nikdar ne dolgočasi, pri svojih 78-tih letih komaj najde dovolj časa za vse stvari, s katerimi se ukvarja. Javnost ga že nekaj desetletij najbolj pozna po napovedih vremena s pomočjo pregovorov in svetnikov, poleg tega je dejaven kot pevec in član organizacijskega odbora za pripravo slovesnosti ob 90-ti obletnici letališča Kraljeve vojske na Blokah, kjer se je med drugim izurilo več kot 500 jadralnih pilotov.

Obdobje epidemije je poseglo tudi v delo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Učenje na daljavo nekaterih skupin smo predstavili že spomladi, kako pa poteka izobraževanje v tem študijskem letu, kako spremembe doživljajo mentorji in kako študentje, pa je tema tokratne oddaje.

Tudi študentje in mentorji Univerze za tretje življenjsko obdobje so morali prilagoditi delo

Obdobje epidemije je poseglo tudi v delo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Učenje na daljavo nekaterih skupin smo predstavili že spomladi, kako pa poteka izobraževanje v tem študijskem letu, kako spremembe doživljajo mentorji in kako študentje, pa je tema tokratne oddaje.

Gospod Primož Cunder se je upokojil pred dvema letoma, bil je odvetnik. Nikoli si ni predstavljal, da bo v pokoju tako užival, vedno je bil prepričan, da bo delo kar nadaljeval. Pa vendar človeka naporna in stresna leta kar nekako dohitijo in po upokojitvi si vsakdan popestri s popolnoma drugimi vsebinami. Tako je gospod Primož Cunder povsem naključno opazil vabilo k Natečaju za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana, sedel je za mizo in na papirju obudil počitniške spomine iz osnovnošolskega obdobja. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.

Primož Cunder pravi, da šele zdaj vidi, kako naporno je bilo odvetniško delo

V preteklih oddajah smo že predstavili neketere nagrajene avtorje poletnega natečaja Mestne knjižnice Ljubljana "Zgodbe mojega kraja - Kako smo nekoč preživljali počitnice". Eden izmed nagrajencev je tudi gospod Primož Cunder, svoji zgodbi je dal naslov Kako sem preživel zimske počitnice daljnjega leta 1961.

Opisal sem zimske počitnice s taborniki, saj sva sestra in jaz kot otroka vedno preživljala nepozabne taborniške počitnice. Bil sem član Odreda Sivega volka, ki ga je takrat vodil Pavel Kunaver. Prijatelj si je poškodoval nogo in smo morali biti kar iznajdljivi, da smo ga pripeljali do zdravnika.

Gospod Primož je vabilo k natečaju videl povsem naključno, ko je na začetku spomladanske epidemije pogledal, kako in kdaj lahko vrne izposojene knjige. S pisanjem, razen tistim, ki ga opravljajo odvetniki, do takrat ni imel izkušenj.

Nagrade res nisem pričakoval, sem je bil pa vesel. To me je spodbudilo, da sem napisal še tri krajše zgodbe iz mojega poklicnega življenja, eno so že objavili v reviji Odvetnik.

Že v srednji šoli je z očetom začel raziskovati rodovnik svoje družine in začeto delo nadaljeval pred petimi leti. Prišel je vse do leta 1565, ko naj bi se v Ljubljani rodil prvi znani prednik.

Gre za zanimive zgodbe, zdi se mi tudi, da premalo poznamo svoje prednike. Je pa res, da nisem imel težkega dela, saj smo že od nekdaj v Ljubljani.

Ko se je pred dvema letoma upokojil, je razmišljal o tem, da bi še kdaj pa kdaj delal. Vendar je kmalu spoznal, kako naporno je bilo v resnici to delo. Ko je bil še aktiven, o tem sploh ni razmišljal in se niti ni zavedal, zdaj pa se je, kot pravi, popolnoma prerodil.

Vsaka obravnava je stres zase. Zanimivo, podobne občutke doživljam tudi zdaj ob gledanju kakšnega filma s tovrstno tematiko. Lahko rečem, da kot upokojenec zares uživam - delam na vrtu, berem knjige in se veselim časa z vnuki.

Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

France Škrabec bo kmalu dopolnil 90 let

Konec januarja prihodnje leto, torej čez dobra dva meseca, bo dopolnil 90 let bogatega in ustvarjalnega življenja France Škrabec iz Nove vasi na Blokah. V tem obdobju v domačem kraju skoraj ni bilo dejavnosti, pri kateri ne bi sodeloval, vsega se za svoja leta spominja tako rekoč brezhibno, ob pripovedovanju se mu usta pogosto razpotegnejo v širok nasmeh. Poln optimizma, pri tej starosti dokaj trdnega zdravja, se vsak dan večkrat po stopničkah povzpne do vremenske hišice pred svojim domom, kjer za Agencijo za okolje beleži vremenske podatke že skoraj 65 let. Pevec, družbeno dejaven človek, športni in kulturni delavec, častni občan Občine Bloke in prejemnik bronaste Bloudkove značke, si je vzel čas tudi za našo oddajo.

Gospa Kristina Bajec pravi, da je univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva, ki rada bere in piše. Poklic ji je bil takorekoč položen v zibel. Že od njenega otroštva so bili v ožji in širši družini zelo povezani in še danes si radi pomagajo in stopijo skupaj. Zakaj pa se rada spomni tudi počitnic v Bohinju, boste izvedeli v pogovoru Lucije Fatur z gospo Kristino Bajec.

Gospa Kristina Bajec kljub težkim preizkušnjam ostaja optimistka in dobre volje

Gospa Kristina Bajec pravi, da je univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva, ki rada bere in piše. Poklic ji je bil takorekoč položen v zibel. Že od njenega otroštva so bili v ožji in širši družini zelo povezani in še danes si radi pomagajo in stopijo skupaj. Zakaj pa se rada spominja tudi počitnic v Bohinju, boste izvedeli v tokratni oddaji.

Gospa Kristina je poleti sodelovala na natečaju Zgodbe mojega kraja Mestne knjižnice v Ljubljani, tema je bila Kako smo nekoč preživljali počitnice. Njena zgodba z naslovom Počitnice v Bohinju se je uvrstila med prvih deset.

Tega sem bila res vesela! Rada pišem. Ta zgodba je zgodba mojega otroštva, ko smo preživljali počitnice v Bohinju s sestričnami in bratranci. Zelo smo se povezali in ta povezanost nas spremlja že vse življenje. Pomagamo si, stojimo si ob strani, v vseh teh letih se je marsikaj zgodilo in vedno smo takoj stopili skupaj.

V pogovoru seveda ne moremo mimo časa epidemije, v katerem smo se znašli.

Ni lahko, res ne. Čuvamo se, imam dva majhna vnuka. Mislim, da so poleti nekateri stvari vzeli premalo resno, izgledalo je že vse normalno. Pa ni bilo, sama sem nosila masko, ampak če sem koga opozorila, me je marsikdo samo debelo gledal.

Pred 25-imi leti je zbolela za rakom in s to svojo izkušnjo zdaj rada pomaga drugim ženskam v Društvu onkoloških bolnikov.

Družabne igre so lahko zelo dobrodošla popestritev tudi v sedanjih razmerah, seveda če jih igramo varno, torej doma in le s člani svojega lastnega gospodinjstva. Med Slovenci je sicer veliko navdušencev nad igrami s kartami, zlasti tarokom, pokrom, remijem … Manj pa je pri nas tistih, ki so se poglobili v nekoliko bolj zapleten bridž, ki velja za šport in je priljubljen predvsem v Angliji in Združenih državah. Eden zelo zavzetih igralcev te igre pri nas je gospod Dušan Fortuna iz Novega mesta, s katerim smo se pogovarjali še pred zadnjimi protikoronskimi ukrepi, ki so za nekaj časa tudi partije bridža preselili med domače stene.

Dušan Fortuna, predsednik Bridž kluba Novo mesto

Družabne igre so lahko zelo dobrodošla popestritev tudi v trenutnih razmerah, seveda če jih igramo varno, torej doma in le s člani lastnega gospodinjstva. Med Slovenci je sicer veliko navdušencev nad igrami s kartami, zlasti tarokom, pokrom, remijem … Manj pa je pri nas tistih, ki so se poglobili v nekoliko bolj zapleten bridž, ki velja za šport in je popularen predvsem v Angliji in ZDA. Eden od zelo zavzetih igralcev te igre pri nas je gospod Dušan Fortuna iz Novega mesta, s katerim smo se pogovarjali še pred zadnjimi protikoronskimi ukrepi, ki so za nekaj časa tudi partije bridža preselili med domače stene.

Gospa Elena Skok je svojo zgodbo za natečaj Mestne knjižnice Ljubljana Zgodbe mojega kraja – Kako smo nekoč preživljali počitnice poslala tako rekoč zadnji hip, potem ko je bil rok zaradi epidemije že podaljšan. Prvega mesta na natečaju res ni pričakovala. Gospa Elena rada piše, lahko se celo pohvali s knjigo, s vezano izdajo te so jo razveselili domači ob posebni priložnosti. Kaj je sicer počela kot psihologinja in zakaj je bila rada tabornica, pa boste izvedeli v prihodnjih minutah. Z gospo Eleno Skok se pogovarja Lucija Fatur.

Gospa Elena Skok je za svojo zgodbo na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana prejela prvo nagrado

Gospa Elena Skok je svojo zgodbo za natečaj Mestne knjižnice Ljubljana "Zgodbe mojega kraja - Kako smo nekoč preživljali počitnice" poslala takorekoč zadnji hip, potem ko je bil rok zaradi epidemije že podaljšan. Prvega mesta na natečaju res ni pričakovala. Gospa Elena rada piše, lahko se celo pohvali s knjigo, s katero vezano izdajo so jo razveselili domači ob posebni priložnosti. Kaj je sicer počela kot psihologinja in zakaj je bila rada tabornica, pa boste izvedeli v tokratni oddaji.