Za trdno zapahnjenimi vrati šibko osvetljene sobe se brat in sestra v strahu pred zunanjim svetom prenajedata s čokolado, zatekata v izmišljene postapokaliptične svetove in v spomine na otroštvo in starše.

Disney Razparač (1991) je večkrat nagrajeni dramski prvenec londonskega dramatika, filmskega scenarista in slikarja Philipa Ridleyja. Po njegovi drami je nastala uprizoritev Razparač, v kateri je avtorska ekipa v likih prepoznala posameznika, ki zaprt v svoji sobi preživlja različne faze svoje duševnosti. Predstavo je režirala Nataša Barbara Gračner. V oddaji predstavljamo tudi novo radijsko igro našega Igranega programa »Ne bojim se ne hudiča ne biriča« ter vas vabimo na festival živega avdio-vizualnega kodiranja Algopolis.

"Performansi Dube Sambolec poudarjajo moč individualne volje in inteligence v uporu in boju proti pritiskom ter zlorabam ."

Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o treh razstavah: ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika bosta v Cankarjevem domu in v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled razstavi starih fotografij Plečnikove Ljubljane. Na njih lahko opazujemo, kako je je arhitekt postopoma gradil svojo vizijo narodne prestolnice. V galeriji Simulaker v Novem Mestu bo še nekaj dni na ogled razstava Pomladno čiščenje, umetnic Nataše Skušek in Lee Culetto. V nadaljevanju oddaje pa bomo spregovorili še o videovečeru z Dubo Sambolec, ki je pred kratkim prejela Jakopičevo nagrado za življenjsko delo in je v svojem obsežnem in raznolikem umetniškem opusu ustvarila tudi vrsto video del, ter na kratko o celovečernem prvencu Darka Sinka Inventura, ki bo nocoj doživel ljubljansko premiero.

Kako objeti ježa ter Dogodivščina v žepu sta le dve izmed številnih knjižnih novosti slovenskih založb.

V tokratni oddaji bomo predstavili nekatere novosti na področju otroške in mladinske literature. Predstavljamo novo knjižno zbirko Zvezdna Beletrina ter knjigo z naslovom Salon o kulturi v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru. Izvedeli boste še, v katerih slovenskih mestih se obetajo brezplačne filmske projekcije letošnjih finalistov za evropsko filmsko nagrado LUX.

Posvetili se bomo svetovnemu dnevu plesa in predstavi Ptičja farma v Trstu

Na današnji jubilejni štirideseti svetovni dan plesa je južnokorejska balerina Kang Sue-jin v poslanici opozorila, da nas je pandemija ponovno prisilila k premisleku o pomenu plesa in plesalcev. Ples je umetnost trenutka, ustvarjena s celotnim telesom in z dušo, pravi. Trenutek, ki je že minil, pa je težko povrniti v povsem enakega. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi obema slovenskima poslanicama. In še čez mejo: Slovensko stalno gledališče v Trstu in Gledališče v Kopru sta pripravili predstavo Ptičja farma, s katero koproducenta zaključujeta sezono. Za predelavo Aristofanove komedije Ptice je poskrbela Jera Ivanc, režiral pa jo je Jaka Ivanc, ki se mu je zgodba o tem, kako narediti novo državo oziroma utopičen svet, zdela zelo aktualna in pravo ogledalo današnji družbi. Premiera bo nocoj v Trstu.

V Komorni studio pa na radijski koncert prihaja ugledni slovenski kitarski kvartet

Današnji Svet kulture nas bo odnesel na festival evropskega filma Crossing Europe v Linz v Avstrijo, ki poteka že devetnajsto leto. V dokumentarni tekmovalni program se je uvrstil film Nike Autor z naslovom Filmski obzornik 80 – Metka, Meki. Prikazuje zgodbo o avtoričini teti, delavki Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih odšla v Nemčijo v upanju na boljši jutri. Spregovori o svoji "gastarbajterski" izkušnji in lastnem razumevanju današnjih migracij. Posvetili se bomo še Koncertu Slovenskega kitarskega kvarteta v Komornem studiu, ki bo izvedel skladbe od konca 19. stoletja do najnovejših del. Vabljeni v našo družbo!

Ljubljanska Cirkulacija 2 gosti skladatelja Kasperja T. Toeplitza, v dunajskem Leopolodovem muzeju na ogled razstava Alfreda Kubina

V teh dneh se v Ljubljani mudi francosko-poljski skladatelj in instrumentalist Kasper T. Toeplitz, ki bo v podhodu Ajdovščina v prostorih Društva za interdisciplinarnost, samoprodukcijo in cirkulacijo sodobne umetnosti Cirkulacija 2 v dveh dneh izvedel dve deli. Prvi večer bo interpretiral skladbo ''Elemental II'' francoske skladateljice Eliane Radigue, čez dva dni pa še lastno skladbo ''Burning House'', ki je nastala posebej za ta dogodek.

Na Dunaju pa so sredi aprila odprli razstavo ''Izpovedi trpinčene duše'' avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina. Gre za eno izmed devetih razstav, ki jih bo muzej na ogled ponudil v tekoče letu. Razstava tega pomembnega simbolista in ekspresionista poveže tudi z drugimi umetniki.

Na 59. beneškem bienalu zlati lev britanskemu paviljonu z razstavo umetnice Sonie Boyce

V Benetkah so odprli umetnostni bienale, ki se vrača po enoletnem premoru zaradi pandemije. Glavno nagrado, zlatega leva, je dobil britanski paviljon, v katerem letos razstavlja umetnica Sonia Boyce z naslovom Feeling Her Way. Mednarodna žirija je zapisala, da v sodelovanju z drugimi temnopoltimi ženskami razkriva veliko zamolčanih zgodb, da ima zelo sodoben jezik ter prikazuje razdrobljene oblike, ki jih gledalec in gledalka ob doživljanju paviljona lahko sestavita. Na odprtju je bila sicer v središču pozornosti Ukrajina. Sredi beneških Vrtov, v katerih stoji ruski paviljon, so postavili trg z vrečami peska, ki ponazarjajo tiste, ki jih uporabljajo v spopadih za zaščito pred bombami. Rusijo so zaradi napada na Ukrajino z bienala izključili, umetniki, ki nasprotujejo režimu ruskega predsednika Vladimirja Putina, pa so kljub temu dobrodošli.

Razstava akademskega slikarja Marka Jakšeta na 59. beneškem bienalu

Razstava v slovenskem paviljonu na eni največjih svetovnih predstavitev dosežkov sodobne umetnosti je v dialogu s temo bienala: surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim. Postavitev je opremljena s posebnimi svetlobnimi elementi, tla pa so prekrita z mivko; s tem so želeli vzpostaviti tih, intimen prostor, v katerem se lahko obiskovalci vživijo v vse aspekte umetnikove domišljije. Bienale je sicer tik pred odprtjem dodal izbor ukrajinskih umetniških odzivov na vojno.

9. julija leta 1993 je takrat dvaindvajsetletni Lotos Vincenc Šparovec, sicer študent dramske igre na AGRFT, opravljal vzdrževalna dela na boku tovorne ladje, ki je plula po Atlantskem oceanu.

Nepričakovano je padel v vodo in se kar štiri ure boril z valovi Atlantika preden so ga rešili. Zdaj je to svojo izkušnjo preobrazil v odrski dogodek, monodramo z naslovom Človek v morju, ki bo premiero doživel nocoj. V oddaji poročamo še o odprtju slovenskega paviljona na beneškem bienalu ter o treh finalistih nagrade Kritiško sito. Vabimo pa vas tudi na koncert Solze, večje od brusnic, ki ga v ciklu abonmajskih koncertov Same mogočne skladbe danes in jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravlja Orkester Slovenske filharmonije.