Misli filozofa in politika Antonia Gramscija, ki so v tridesetih letih prejšnjega stoletja močno zaznamovale italijansko intelektualno življenje, imajo še danes aktualno sporočilnost. Na primer o veščini, kako se otresti obračunavanja z nasprotnimi ideologijami in si raje prizadevati, da na intelektualnih temeljih gradimo vizijo boljšega sveta. Mlada avtorska ekipa pod vodstvom režiserja Juša Zidarja se je lotila Gramscijevih Pisem iz ječe in izbranih del. Ustvarili so predstavo, katere premiera bo v koprodukciji z gledališčem Glej nocoj v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu. Jutri zvečer pa bo v dvorani Union v Mariboru prvi koncert komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Ta bo hkrati uvedel krajšo turnejo po Sloveniji, ki je nastala v sodelovanju s Celjskim domom iz Celja, Kulturnim domom Nova Gorica in Cankarjevim domom iz Ljubljane.

Foto predstave Pisma iz ječe: Barbara Čeferin

Teden podeljevanja Nobelovih nagrad, ki se v petih kategorijah enkrat letno podeljuje za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi, je danes v znamenju nagrade za literaturo. Prejel jo je tanzanijsko-britanski pisatelj, znan predvsem po svojih novelah in kratkih zgodbah, kjer se ukvarja s posledicami kolonializma in begunstva. Profesor na Univerzi v Kentu je nagrado prejel "za njegovo brezkompromisno in sočutno obravnavo posledic kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami", kot so zapisali v obrazložitvi. Slišite pa lahko tudi o nagradah Tantadruj in pestrem dogajanju na odrskih deskah.

Foto: Abdulrazak Gurnah, letošnji Nobelov nagrajenec za književnost (C) Profimedia / Awakening Photo Agency

Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger bodo prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V Muzeju novejše zgodovine Celje pa bodo predstavili knjigo Jožeta Volfanda »Odkrito in zakrito v času osamosvajanja Slovenije, Celjski večeri 1989–1993«. Gre za intervjuje, ki jih je avtor knjige v omenjenem obdobju opravil z najpomembnejšimi odločevalci v republikah, pozneje državah, na območju nekdanje Jugoslavije.

Foto: Emmanuel Guibert, Peter Kuper, kolaž njunih del, vir: spletna stran festivala Tinta

Učenci se v šoli ne učijo le v času učnih ur, temveč nanje pomembno vpliva tudi tako imenovani prikriti kurikulum, ki opisuje vse nenamerne dejavnike v vzgoji. Ti segajo od ustaljenih nenapisanih pravil in navad, do organizacije prostora in arhitekture. Kdaj, kako in koga izobraževanje emancipira in kdaj, kako in koga zatira, se sprašuje nizozemska umetnica, pedagoginja in piska Anette Krauss, ki bo v okviru festivala Mesto žensk razstavljala v ljubljanski galeriji Škuc. V Cankarjevem domu pa bo zvečer prikazan film Sanremo režiserja Miroslava Mandića o dveh starostnikih, ki se občasno srečujeta in skupaj preživljata čas, a vedno sproti pozabljata, da se poznata.

Foto: Pesmi izgovorov sodelujočih pri Prikritem kurikulumu, 2013, 2021 (c) Mesto žensk

Eden najpomembnejših slovenskih ekspresionističnih slikarjev, fotograf, grafik in risar je svoj opus ustvarjal polnih šestdeset let. Čeprav je širše znan predvsem po svojih slikah, pa je bil tudi izjemen grafik. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini je na ogled več kot 50 originalnih grafičnih listov, grafične plošče in škatlica, v kateri je Pilon shranjeval grafične pripomočke. Pilonova grafika je bila nazadnje bolj celostno predstavljena pred skoraj dvajsetimi leti, leta 2002 na umetnikovi prvi retrospektivni razstavi v Moderni galeriji. V oddaji se posvečamo tudi glasbi - včeraj se je v mariborski Minoritski cerkvi začel glasbeni festival Minoriti.

Dramsko besedilo enega najslavnejših ruskih pisateljev, Antona Pavloviča Čehova, bo zaživelo na odrskih deskah Mestnega gledališča ljubljanskega v režiji Janusa Kice, zgodba pa se plete okrog čudovitega naslovnega nasada, ki ga bo treba zaradi težkih gmotnih razmer družine prodati na dražbi. Češnjev vrt dramski liki razumejo različno in se s težavami tudi spopadajo drugače ali pa se sploh ne, kot to velja za plemkinjo Ranevsko, ki jo Nataša Tič Ralijan. Predstava je nastajala že pred časom, pozimi v času epidemije, ko niso vedeli, kdaj jo bodo lahko odigrali pred gledaci, in to je vplivalo tudi na razmišljanje ekipe – vrt se je tako izoblikoval tudi v metaforo gledališča. V Prešernovem gledališču Kranj pa bodo dnevi uprizorili črno farso Floriana Zellerja, Mama, ki govori o bolečini in osamljenosti Mame. Opozarjamo pa tudi na festival Prevodni pranger, ki v ospredje postavlja delo in status prevajalcev in prevodoslovcev.

Vir fotografije: MGL, Peter Giodani

Sinočnje poplave in močni nalivi so prizadeli več kulturnih institucij, v Ljubljani je med drugim zalilo depo Moderne galerije, ljubljansko Dramo in Slovensko mladinsko gledališče, vdori vode so poškodovali studie Radia Slovenija; ljubljanski gasilci število posredovanj primerjajo s stoletnim žledom leta 2014. Dogajanje spremljamo v naših informativnih oddajah, v oddaji Svet kulture pa napovedujemo premiero baleta Apollon musagete in operatorija Kralj Ojdip v ljubljanski Operi ter nastop Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič v sklopu koncertnega cikla Plečnik & a cappella.

V današnji oddaji vas torej najprej vabimo v Cankarjev dom, kjer bo svoj novi roman Dora in Minotaver predstavila priznana hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić. Gre za veličasten portret ženske, ki je po skupnem življenju s slikarskim genijem Picassom doživela zlom. Predstavljamo tudi kulinarično razstavo z naslovom Ljubezen gre skozi želodec - kulinarika v arhivskih virih, ki je na ogled v Semiču. Na razstavi boste našli stare, na roko napisane recepte, kuharske knjige in napisne table pekov, spremlja pa jo tudi zgodba v stripu. Ljubitelji animiranega filma pa se lahko v naslednjih dneh na mariborskem festivalu StopTrik poučite o tehniki stop animacije.

V današnjem popoldanskem pregledu aktualnih kulturnih dogodkov se bomo najprej podali na odrske deske in predstavili najnovejšo predstavo Mestnega gledališča ljubljanskega. Dramo Nekoč se bova temu smejala je po svoji knjižni uspešnici Ljubezenski roman prav za MGL napisala hrvaška pisateljica Ívana Sajko. Kot so zapisali v gledališču je avtorica v drami subtilno orisala eksistenčno stisko mladih izobražencev v sodobni posttranzicijski družbi. Povabili vas bomo tudi na razstavo kiparja in večmedijskega umetnika Tomaža Furlána, ki je na ogled v nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki. Furlan v svoji umetniški praksi pogosto naslavlja kompleksen odnos človeka do lastnega okolja in do njegovih vsakodnevnih banalnosti.

Znanstveno-raziskovalno središče Koper in Beletrina že od leta 2018 podeljujeta mednarodno literarno nagrado ob podpori Mestne občine Koper. Prvi jo je prejel Josip Osti, tokratni nagrajenec po izboru petčlanske komisije pa je nemški pesnik Jan Wagner. Minuli konec tedna je kolektiv Beton Limited izvedel 29-urni dogodek, ki so ga poimenovali predstavnina. Ta je sestavljena iz prostorske instalacije, ki je hkrati intervencija in sled umetniškega ustvarjanja, vztrajanja, mišljenja in delovanja kolektiva. Vokalna skupina Gallina nocoj v atriju ljubljanskega Mestnega muzeja s celovečernim koncertom praznuje svoj deseti rojstni dan: s prepletom ustvarjalnega in poustvarjalnega ter s programom za širok krog poslušalcev. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, vabljeni k poslušanju.