Arhitekt, kipar in pedagog Jože Barši je v svojih delih od nekdaj širil meje razumevanja umetniškega dela: namesto temu je pozornost posvečal človekovi misli, ki je v njegovem pogledu umetniški objekt sama na sebi. Ukvarjal se je z vprašanji, kako tako umetniško delo gledati, misliti in brati – tokrat v okviru dveh na videz nasprotujočih si procesov, učenja in pozabljanja, ki ju na razstavi sooča v njuni »nepogrešljivi soodvisnosti«, kot so zapisali pri Mestni galeriji Ljubljana. Dodajajo še, da je razstava zasnovana kot pot skozi miselni proces učenja v najrazličnejših oblikah ter pozabljanja kot blažilca in smiselnega početja, ki prazni človekov pomnilnik ter ga sprošča za nove zamisli in novo učenje.

»Mi smo sadovi vetra, zaplodil nas je, nas hranil in vzgojil,« je zapisal Lyall Watson v knjigi Nebeški dih, v kateri je ta južnoafriški botanik in biolog opisal veter v vseh njegovih razsežnostih. Knjigo bomo predstavili v današnji oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi gledališkemu omnibusu Tišina med nami, ki ga bodo v soboto na splet premierno prenašali z velikega odra Mestnega gledališča ljubljanskega. Besedila treh dramatičark Barbare Zemljič, Tjaše Mislej in Ize Strehar se ukvarjajo s človeškimi odnosi v času epidemije, pod režijo omnibusa pa se podpisuje Nina Šorak.

Foto: MGL

Žalostna komedija ali zabavna tragedija, odvisno, kako pogledate, pravi izraelski režiser Yonatan Esterkin o predstavi Pet kil sladkorja. Ta je nastala po besedilu izraelskega avtorja Gura Korena in dregne v holokavst, ki ga lahko kot prispodobo vežemo na kakršnekoli težke spomine. Premierna uprizoritev bo nocoj na spletnih straneh SNG Nova Gorica, gre pa za koprodukcijo z Mini teatrom in v sodelovanju z Judovskim kulturnim centrom Ljubljana. In kaj nas časa v drugem delu oddaje: v naboru dogodkov drugega vala filharmoničnih spletnih koncertov je nocoj na sporedu tretji iz niza klasičnih koncertov z naslovom Škotske impresije. Orkester Slovenske filharmonije gosti Douglasa Boyda, ki velja za enega najbolj dinamičnih in najvznemirljivejših sodobnih dirigentov, svojo glasbeno pot pa je začel kot oboist.

Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan

»Izkusite enajst možnih svetov razumevanja užitka danes, v času, kakršnega še nismo živeli …,« s tem stavkom na Ljubljanski grad vabi obiskovalce skupinska razstava članov Društva likovnih umetnikov Ljubljana z naslovom Hedonizem. Podrobneje o razstavi, na kateri se predstavlja enajst umetnikov, v današnji oddaji. Prelistali bomo tudi knjižne novosti založbe Sanje, med katerimi je mednarodna uspešnica – roman Kirka ameriške pisateljice Madeline Miller.

Bojan Gorenec že vse od poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja deluje na slikarskem področju, nekaj časa pa se je ukvarjal tudi z grafiko. Njegovo delo Laični topos slikarstva. Troedinost: projekcija, pojem hiše, slikarstvo iz osemdesetih je del stalne razstave v Moderni galeriji, v svoji najnovejši seriji slikarskih del pa obravnava večplastnost in protislovja v odnosu slikarstva in umetnosti do lastnega časa in prostora. Zbrana so z naslovom Nadčustvovanje (prebijanje iz obroča), razstava, ki je na ogled v spodnjih prostorih Moderne galerije, pa je plod sodelovanja Bojana Gorenca in kustosinje Martine Vovk.

Ko govorimo o zgodovini človeka, govorimo o zgodovini migracij, je ključno sporočilo knjige ABCČĆ migracij dr. Jerneja Mlekuža, strokovnjaka, ki se teme migracij loteva z veliko humorja in vključevanjem vsakdanjih vidikov. Njegova nova knjiga opisuje nepretrgani migracijski tok človeštva in skuša definirati osnovne pojme – kaj je migracija, kdo je migrant in podobno. Predstavili pa bomo tudi knjigo Nadaljevanje prihodnjič, pesnika in pisatelja Jožeta Snoja, ki kot osnovo svojega ustvarjalnega procesa razume neusmiljenost do sebe.

Foto: Založba ZRC SAZU

V duhu prihajajočega Valentinovega bomo danes govorili o dveh večnih temah, ki pogosto hodita z roko v roki – ljubezen in sovraštvo. Prežemata tudi Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija, ki si jo bomo prav v nedeljo lahko ogledali na spletni premieri mariborske Drame. V sodobni gledališki formi jo je na oder postavil umetniški direktor in režiser Aleksandar Popovski. Z dramaturginjo Nino Kucler Stiković je tudi soavtor priredbe. V Svetu kulture se bomo vprašali še od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? Te dileme namreč v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode želi razvozlati nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura.

Na fotografiji Julija Klavžar (Julija) in Žan Koprivnik (Romeo), foto: Damjan Švarc

Fotograf Andrej Blatnik je po navdihu romana Maje Haderlap z današnjimi očmi opazoval in v črno-belo fotografijo lovil pokrajino vojnih usod v dolini Lepene na avstrijskem Koroškem. Njegovi posnetki so dramatični, motivi odsevajo tamkajšnjo trmo, voljo do preživetja, človekov boj in hkrati sožitje z naravo. Razstavo Po sledeh Angela pozabe si lahko ogledamo v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. V Vilešu, blizu Gorice, kjer so v sredo odprli težko pričakovano stalno dvorano za multimedijske dogodke, prvo takšno v Italiji, in jo poimenovali Dvorana emocij, pa zdaj gosti sodobno predstavitev znamenitega slikarja Vincenta van Gogha. V Svetu kulture še o prvem ciklu oddaj programa Ars B-AIR Zvočenja. Te nastajajo v sodelovanju s primarijem Igorjem M. Ravnikom, zdravnikom specialistom pediatrom, ki kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine povezane z zvokom: od raziskav zgodnjega vpliva glasbe na kognitivni, emocionalni razvoj in osebnost, do nevrofiziologije in nevropsihologije glasbe, muzikoterapije, pediatrije in ustvarjalnosti.

Foto: izrez fotografije iz cikla Po sledeh Angela pozabe avtorja Andreja Blatnika

Depresija, različne oblike zdravljenja in predvsem njegovi učinki so poudarki predstave Učinek, nastale po predlogi britanske dramatičarke Lucy Prebble, ki jo bo nocoj v spletnem videoprenosu premierno prikazala ljubljanska Drama. V oddaji vas bomo zvočno popeljali tudi med slike Matije Bobičića v Studiu Umetnostne galerije Maribor. Bobičić se pri nas samostojno predstavlja po šestih letih, v zadnjem času je sile namreč usmerjal predvsem v Združene države in Veliko Britanijo, kjer pogosto razstavlja in tudi prodaja svoja dela.

Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan

Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca je naslov romana, ki ga je tržaški pisatelj Dušan Jelinčič posvetil svojemu očetu, enemu izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR. Zgodba sega v čas fašistične strahovlade in druge svetovne vojne, besedilo pa je bilo nagrajeno na nagradnem natečaju, ki sta ga ob 90-letnici ustrelitve bazoviških junakov in ob 100-letnici požiga Narodnega doma v Trstu razpisali Mladika in Slovenska prosveta. V oddaji pa tudi o zborniku »Bleščeče, brezhibno, odlično…, glasbena kritika v prostoru in času«, ki ga je ob svoji štiridesetletnici nedavno izdal Kulturni dom Nova Gorica.

Foto: Založba Mladika