Zadnja korona je v obtoku dovolj časa, da so nekatera umetniška dela s tem motivom že ustvarjena ter pripravljena za branje ali ogled. Mestno gledališče Ptuj bo z današnjo premiero še pred koncem poletja vstopilo v novo sezono – kabaretna predstava Lunapark kuga v režiji Matjaža Latina bo s pravo mero resnosti, poroga, humorja, grotesknosti in gledališke predanosti nastavila ogledalo tako imenovani koronaresničnosti. Spregovorili bomo tudi o slikarski razstavi Ladje arhitekta Jurija Kobeta, ki je na ogled v Pretorski palači v Kopru, in o tolkalskem koncertu WOODSToP v okviru festivala Poletje v Stari Ljubljani.

Foto z vaj za predstavo Lunapark Kuga: Stanislav Zebec

Parahipnagogija je stanje med spanjem in budnostjo in temu je svojo pozornost namenil fotograf Andrej Lamut, ki se tako od materialnih podob odmika k notranjim, neoprijemljivim in fantazijskim. Njegovo razstavo z naslovom Mnemosis, na kateri želi gledalcu vzbuditi občutke teh sanjskih doživetij, bodo danes odprli v Steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani. V Svetu kulture se bomo odpravili še na Kongresni trg, kjer se bo s Chaplinovim Velikim diktatorjem nocoj v luči 75. obletnice konca druge svetovne vojne začel Kinodvorov tridnevni letni kino, in pa na Muzejsko ploščad Metelkova, kjer se bo s filmom Alfreda Hitchcocka Psiho začel letni kino Slovenske kinoteke, ta bo letos v znamenju kriminalk. Vabljeni v našo družbo.

\t

Foto (izrez): Andrej Lamut

Združene države Amerike so država z najslabšo pandemično statistiko na svetu. Življenje je v dobršni meri še zmeraj ohromljeno in medtem, ko se Američani pripravljajo na volitve, tehtajo, do katere mere naj odprejo gospodarstvo, ali naj pošljejo otroke v šolo, le ožji krogi glasno razmišljajo, kako je pohod novega koronavirusa vplival na kulturno-umetniško sceno v ZDA. Podobno kot zdravje, je kultura v Ameriki dobrina, ki si jo ljudje privoščijo v skladu s svojo kupno močjo. Obenem pa v nasprotju z Evropo glede kulture v ZDA ni družbenega dogovora in država v to sfero ne posega tako odločilno, kot pri nas. »Rob je visok, nikoli nisem splezal do njega, pogledal čezenj.« tako je o robnosti že pred več kot desetletjem razmišljal Peter Semolič, ki z novo pesniško zbirko Robovi nadaljuje z vprašanja o bivanju in končnosti. Zbirka je izšla v knjižni zbirki Prišleki Literarno-umetniškega društva Literatura.

Foto: Wikipedia, By Wknight94 talk - Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=15946704

Danes preverjamo, kaj ponujata dva glasbena festivala – brežiški festival stare glasbe Seviqc in festival Radovljica, ki se začenja nocoj. Radovljiški festival bo postregel z osmimi koncerti, kar šest od teh bo na festivalu doživelo svetovno premiero. V oddaji pa boste lahko več slišali tudi o razstavi Mojce Senegačnik v Centru vesoljskih tehnologij v Vitanju. Mojca Senegačnik se kot prva predstavlja v ciklu razstav z aktualnim naslovom Umetnost korone po koroni.

Vabljene in vabljeni k poslušanju!

Foto: Jana Jocif / Festival Radovljica

Slikarka Ejti Štih je likovno umetnost tokrat spojila s književnostjo. Ob neki svoji slikarski razstavi v Argentini je namreč k pisanju obrazstavnega besedila namesto kuratorja povabila pisatelja in to jo je spodbudilo k pripravi knjige; bolivijska različica je izšla že pred časom, zdaj pa smo dobili tudi obogateno slovensko izdajo s preprostim naslovom Slike in zgodbe. V Svetu kulture nadaljujemo s književnostjo – pisateljica, raziskovalka, popotnica in potopiska, vse to je bila Celjanka Alma Karlin, ki preseneča še sedem desetletij po smrti. Leta 1945 je s pomočjo pisem in dnevnikov zapisala avtobiografsko pričevanje iz predvojnih let, ko je gostila protinacističnega ubežnika. Besedilo je ostalo v rokopisu, ki ga je v knjigo z naslovom Daljna ženska pretopila Jerneja Jezernik. In še o mednarodnem filmskem festivalu Shots, ki ga bodo nocoj odprli v Slovenj Gradcu: ta letos prinaša 13 filmov večinoma evropske produkcije, vsi pa so letos prvič tudi podnaslovljeni.

Foto (izrez): Mladinska knjiga

Če so zgodovinski dogodki okrog Narodnega doma v Trstu, tudi požig pred 100 leti, ki jih obravnava strip Črni plamen Ivana in Zorana Smiljanića, skoraj v celoti jasni, pa je v ugibanja zavita vsebina, ki naj bi jo v prihodnje ponujal Narodni dom. V današnji oddaji bo o tem, kaj vse bi lahko delovalo v Narodnem domu, razmišljal naš tržaški sodelavec Marij Čuk, z avtorjema stripa o požigu Narodnega doma pa se je pogovoril Žiga Bratoš.

Vabljene in vabljeni k poslušanju!

Foto: Založba ZRC

Vsako leto je pozornost kulturne javnosti usmerjena v največje mednarodne dogodke, ki jih predstavlja med drugim Evropska prestolnica kulture. Letos je poleg mesta Galway na Irskem prestolnica nam bližja Reka na Hrvaškem, kjer so po začetnem zagonu zaradi epidemije večino projektov morali ustaviti. Kljub temu se trudijo, da bi izvedli čim več programa, saj v poletnem času številni radi obiščejo to največje hrvaško pristaniško mesto. Pogledali bomo, kako so se prilagodili razmeram, v oddaji pa predstavljamo tudi novosti mladinske in otroške literature.

Foto: EPA

Za svet, ki ga ne moremo jemati resno, je rešitev le resna klovnada: umetnost, ki odpira vrata tudi tam, kjer jih ni. Tako menijo ustvarjalci festivala Klovnbuf, mednarodnega festivala sodobne klovnade in novega cirkusa, ki bo do 9. avgusta ponudil zmes različnih pristopov sodobnega cirkusa. Pisatelju Dragu Jančarju pa so danes v Salzburgu podelili avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. Ena od odlik njegove literature je, da ob posamezniku prikaže izkrivljenja zgodovine, so zapisali v utemeljitvi za to prestižno priznanje.

Foto: Drago Jančar, vir: BoBo

Kulturno dogajanje konec tedna bo kljub razmeram pestro. V spomin na 250. obletnico smrti Giuseppa Tartinija bo v okviru širšega projekta Tartini 250 v nedeljo v Portorožu koncert komornega orkestra I Filarmonici di Roma z izjemnim solistom Otom Ughijem. V Mariboru se bo jutri začel 31. Poletni lutkovni pristan, ki bo ponudil predstave predvsem domačih lutkarjev, konec tedna na gradu Snežnik pa bo obarval Plavajoči grad. Dva dneva gledaliških in glasbenih dogodkov različnih zvrsti ter prostorskih instalacij bosta grad, kot že šestkrat doslej, spremenila v celostno umetnino ? predstavo.

Igorja Pisona, režiserja in avtorja predstave K(o)ronske zdrahe, je k pisanju spodbudila zgodba njegove prijateljice. Med spletnim pogovorom z njo, je spoznal, da karanteno preživlja skupaj s svojim bivšim partnerjem, ki mu je izbruh epidemije onemogočil vrnitev v Torino. Pisona je njun položaj spodbudil k razmišljanju o vprašanjih bližine in razdalje (tako večplastno aktualne med koronskim časom, ki ga živimo) in postali sta srž predstave, v kateri igrata Nikla Petruška Panizon in Žan Papič. Premiera predstave bo nocoj na dvorišču SKD Barkovlje pospremila slovesno podelitev nagrad tantadruj. Razglasitev nagrajencev je bila že maja. Med predstavami je bila za najboljšo izbrana Šest oseb išče avtorja SNG Nova Gorica, nagrada za življenjsko delo bo šla v roke kostumografke Marije Vidau, nagrado za igralsko stvaritev pa bo prejel Jurij Drevenšek, ki je prepričal z vlogo radijskega novinarja v drami Na valovih Saše Pavček v režiji Alena Jelena. Nagrajena bo tudi ekipa pod vodstvom režiserja Jake Ivanca in dramaturginje Ire Ratej, in sicer z nagrado za gledališki dosežek za niz spletnih bralnih uprizoritev Cankarjevih dram v projektu Gledališče za maturo.

V oddaji pa danes tudi o novi knjigi. Po stopetdesetih letih so sodelavci Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU za tisk pripravili gradivo, ki ga je zbral eden najbolj vnetih zbirateljev ljudskega izročila pri nas Gašper Križnik. S sourednico knjige, ki nosi naslov Sveti Coprijan, Bredo Podbrežnik Vukmir se je pogovarjal Vlado Motnikar.

Vabljene in vabljeni k poslušanju!