Na slovenski knjižni trg je pred kratkim prišla nova knjiga kratkih zgodb Agate Tomažič z naslovom Nož v ustih, ki je izšla pri Založbi Goga. Že s prvo kratkoprozno zbirko Česar ne moreš povedati frizerki je avtorica pred petimi leti pritegnila pozornost številnih bralcev in literarne javnosti, zato je radovednost, kaj je najti v novi knjigi, toliko večja. Prelistali jo bomo v tokratni oddaji, drugi poudarek te pa je šestnajsta izvedba novomeških likovnih dnevov.

Vir: Založba Goga

»To o izgubi človeškega elementa je stara zgodba. Od impresionizma dalje se ob vsakem likovnem preobratu ljudje sprašujejo, kam je šel človeški element, kje so tisti dobri stari mojstri, ki so znali postaviti na platno svet, kot ga vidimo v resnici.« Tako je o računalniški umetnosti razmišljal pionir te zvrsti Edvard Zajec, ki je poudarjal, da se mora tudi človeški element stalno prilagajati novim okoliščinam. Pri zavodu Delak je nedavno izšla knjiga pisem, ki jih je iz Amerike, kjer je poučeval računalniško umetnost, pošiljal tržaškemu pianistu Aleksandru Rojcu. Na koncu oddaje pa predstavljamo sveži prevod novel mojstrske pisateljice Marguerite Yourcenar. Pisateljica, ki je bila leta 1980 kot prva ženska izvoljena v Francosko akademijo znanosti, je Orientalske novele pisala in predelovala skoraj 40 let, na prvi pogled zelo različne novele pa povezuje elegantna pisava.

»Začelo se je počasi, skoraj neopazno, in dolgo se je zdelo, da je vse skoraj tako, kakor je že bilo. Še zmeraj so bile vrste pred bankomati, še zmeraj je bilo težko najti parkirišče v nakupovalnem centru, še zmeraj so na zaslonih poročali o nevarnostih z vzhoda.« Tako zvenijo prvi stavki četrtega romana Andreja Blatnika Luknje, ki je izšel pri založbi Goga, podrobneje pa ga bo avtor predstavil v pogovoru s Tino Kozin. Pred mikrofon pa smo povabili tudi vodjo festivala plesnih perspektiv U[KREP] Katjo Somrak iz Plesnega teatra Ljubljana, ki je predstavila poudarke sedme izvedbe festivala, spregovorila pa tudi o njihovem poslanstvu, ki sestoji iz mednarodnega sodelovanja, odzivanja na aktualni čas in prostor ter približevanja sodobnega plesa občinstvu. Prvi del festivala se začenja danes, izbrana tema pa je nova realnost.

Filme smo med epidemijo gledali v domačem okolju, zdaj pa so se vrnili v kinematografe. Posebna gledalska izkušnja so seveda festivali – danes se kot eden prvih v mednarodnem okolju odpira 22. festival dokumentarnega filma, ki bo tokrat potekal nekoliko drugače. Napovedanih spremljevalnih dogodkov ne bo, a program bo ostal enak marčevskemu, ko bi se moral odviti festival. Rdeča nit programa je delovna etika v skrajnih razmerah, nekatere filme pa bomo verjetno videli z drugačnimi očmi kot pred epidemijo, ko je bil program zasnovan. V oddaji pa predstavljamo tudi roman Otočje drugačnega življenja. Rusko-francoski pisatelj Andrei Makine zgodbo romana postavlja na daljni severovzhod Sovjetske zveze in se prek pripovedovanja starejšega moškega vrača v čas Stalina. Ustavili pa se bomo tudi v Stekleniku, galeriji za zvok, bioakustiko in umetnost v ljubljanskem Tivoliju. Tam je od sobote odprta zvočna instalacija Luke Prinčiča z naslovom Rizosfera, ki jo bo avtor nocoj nadgradil še z živim nastopom.

V petek bodo v Trstu uradno obeležili Dan spomina na osvoboditev izpod jugoslovanske okupacije. 12. junija 1945 so namreč partizanske čete po 40-tih dneh zapustile mesto. Za Trst se torej vojna ni končala na začetku maja in svojevrstno tolmačenje zgodovine sproža polemike, tudi v zvezi z vrnitvijo Narodnega soma Slovencem. O tem v današnji oddaji Svet kulture. V njej predstavljamo še knjigo Čar gozda v slovenski ljudski dediščini in skupinsko razstavo članov v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor. Vabljeni k poslušanju.

Danes bomo pozornost namenili dvema premierama, in sicer avtorskega projekta Gejm Žige Divjaka v ljubljanskem SMG, ki bo preizprašal vlogo in odgovornost Slovenije in njene mejne politike za usodo beguncev. Napovedali pa bomo tudi slovensko praizvedbo besedila Seks z neznanci v Mestnem gledališču Ptuj. Gre za besedilo sodobne ameriške avtorice Laure Eason, ki so ga uprizorili med drugim že v New Yorku, Sydneyu in Londonu. Odziva se na izzive sodobnosti in ugotavlja, da je v času, polnem sovraštva, najpomembnejša ljubezen.

Filme smo med epidemijo gledali v domačem okolju, zdaj pa so se vrnili v kinematografe. Posebna gledalska izkušnja so seveda festivali – danes se kot eden prvih v mednarodnem okolju odpira 22. festival dokumentarnega filma, ki bo tokrat potekal nekoliko drugače. Napovedanih spremljevalnih dogodkov ne bo, a program bo ostal enak marčevskemu, ko bi se moral odviti festival. Rdeča nit programa je delovna etika v skrajnih razmerah, nekatere filme pa bomo verjetno videli z drugačnimi očmi kot pred epidemijo, ko je bil program zasnovan. V oddaji pa predstavljamo tudi roman Otočje drugačnega življenja. Rusko-francoski pisatelj Andrei Makine zgodbo romana postavlja na daljni severovzhod Sovjetske zveze in se prek pripovedovanja starejšega moškega vrača v čas Stalina. Ustavili pa se bomo tudi v Stekleniku, galeriji za zvok, bioakustiko in umetnost v ljubljanskem Tivoliju. Tam je od sobote odprta zvočna instalacija Luke Prinčiča z naslovom Rizosfera, ki jo bo avtor nocoj nadgradil še z živim nastopom.

Foto: Prizor iz filma Medena dežela, avtor fotografije: Ljubo Stefanov (izrez)

Primož Trubar je živel 78 let, kar je bila neverjetno visoka starost za 16. stoletje. V svojem življenju se je srečal s številnimi boleznimi, najbolj ga je mučila bolezen šen, proti kateri ni bilo zdravila in mu je povzročala vnetje kože in smrdeč vonj. Vsekakor ni pričakoval, da bo živel tako dolgo. Za Abecednik in Katekizem je mislil, da bosta pri njegovih 42 letih zadnji in edini življenjski deli v slovenščini, nato pa je čez nekaj let sledila serija knjig in tako je Trubar ustvaril enega največjih književnih opusov. Vitalnost je črpal iz svojega dela, za katerega je vedel, da je zgodovinskega pomena.

Zaradi epidemije novega koronavirusa so med drugimi kulturnimi ustanovami svoja vrata za dva meseca in pol zaprla tudi gledališča. Podobno, kot kinodvorane, jih v teh dneh spet odpirajo – seveda ob upoštevanju priporočenih zaščitnih ukrepov, med katerimi je tudi omejeno število razpoložljivih sedežev v dvorani.

V ljubljanski galeriji Photon pa je v terminu t. i. avtorskega dialoga, ki ga namenjajo mlajši in srednji generaciji ter fotografom iz prostora nekdanje Jugoslavije in Srednjevzhodne Evrope, na ogled nova razstava dveh avtorjev: Eve Petrič, SOUNDeSCAPES – Uspavanka za drone in Marka Lipuša, Površine in skice.

Skladatelj in zvokovni umetnik Bor Turel je prejemnik Kozinove nagrade Društva slovenskih skladateljev za zaokrožen skladateljski opus elektroakustične glasbe.