V SNG Drama Ljubljana bo v soboto premiera mednarodne koprodukcije, avtorskega projekta Pogovori o ljubezni, v režiji Jerneja Lorencija. Avtorji besedila so ustvarjalci uprizoritve, ki je nastala skozi raziskovanje ljubezni v družbenih, jezikovnih in kulturnih kontekstih. Popularizacija stripa in stripovske kulture pa je v ospredju ljubljanskega festivala stripa Tinta, ki ga bomo podrobneje predstavili v tokratni oddaji. V tej se bomo dotaknili še ene predstave – Turobni dnevi, čudoviti časi, premiera te bo v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu. Ocenili pa bomo tudi plesno predstavo Brina Bare Kolenc in Leje Jurišič.

Foto: SNG Drama Ljubljana/Festival stripa Ljubljana - Tinta 2019

Na področju kulture je danes mednarodno najodmevnejša razglasitev dveh prejemnikov Nobelove nagrade za književnost, pri nas pa je najpomembnejši dogodek odprtje 9. trienala sodobne umetnosti - U3 v Moderni galeriji v Ljubljani. Tokrat ga je pod imenom Živo in mrtvo zasnoval češki kustos Vit Havránek. Današnji večer bo tudi v znamenju številnih premier: Čarobne piščali v ljubljanski operi, predstave Strahovi v Kranju, črne komedije Volpone v Mestnem gledališču ljubljanskem in predstave Iztoka Mlakarja Tutošomato v Novi Gorici. Napovedali bomo tudi drugi koncert za Modri abonma Slovenske filharmonije.

Foto: Maja Smrekar & Manuel Vason, K-9_tipologija: Hibridna družina, Berlin, 2016 (produkcija Galerija Kapelica)

Prelistali smo Tristo zajcev, zbirko slovenskih ljudskih pravljic. Ilustrirane pripovedi iz zapuščine Milka Matičetovega je ob stoti obletnici njegovega rojstva izbrala in jim dala novo preobleko Anja Štefan. Odpravili smo se po poti drog v tretjem rajhu – v Sloveniji je na obisku avtor knjige Popolna omama Norman Ohler. Delo prinaša obsežno raziskavo, ki je rezultat petletnega raziskovanja nemških in ameriških arhivov. V oddaji tudi o festivalu sodobne glasbe Unicum, razstavi Silvestra Komela z naslovom Čutenje svetlob in barv, preverili smo umetniško-kulturni utrip na tržaškem, za konec pa smo se odpravili še v Hong Kong, kjer protesti razdvajajo kulturnike. Vir fotografije: BoBo

Jesenski dnevi bodo v znamenju poezije, tudi v pričakovanju prejemnika Jenkove nagrade, ki jo pesnica ali pesnik dobi za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Nagrade se podeljujejo tudi v okviru Meseca oblikovanja, medtem ko v slikovitem obmorskem mestu Koper odpirajo skupinsko razstavo Sodobno severnojadransko marinistično slikarstvo, zato se napotite v palačo Gravisi, ali pa na številne koncerte v Ljubljani in Mariboru.

V oddaji Svet kulture se bomo tokrat posvetili gostovanju prepoznavne ustvarjalke sodobne slovaške poezije. Mária Ferenčuhová je namreč odmeven pesniški glas svoje generacije na Slovaškem. V njenih zbirkah najdemo zelo različne teme – od okoljske problematike, materinstva do smrti in bolezenskega stanja človeka – prepoznavnost pa si je zgradila s specifičnim nerazčustvovanim pristopom. Radijska igra z naslovom Ta pesem ozdravi ribo, ki je nastala na osnovi besedila francoskega avtorja Jeana Pierra Simeona, je nominirana za nagrado na festivalu Prix Europa v Berlinu. Tudi sicer bomo nekaj več pozornosti namenili knjižni produkciji za otroke, saj se začenja teden otroka, poteka pa tudi mesec skupnega branja.

"Ples je zame gibanje v času in prostoru, njegove možnosti omejujejo samo naša domišljija in dve nogi." Tako je razmišljal plesalec in koreograf Merce Cunningham, ki je opustil običajno pripovedovanje zgodb z baletom in se osredotočil samo na plesno poetiko. Gib pri njem ne sledi nujno glasbi, plesne predstave pa je pogosto spojil z vizualno umetnostjo. Ansambel CNN – Ballet de Lorraine je ob 100. obletnici Cunninghamovega rojstva pripravil plesni večer, ki bo v nedeljo gostoval v ljubljanskem Cankarjevem domu. Napovedali bomo tudi dve premieri. V SNG Maribor bo v režiji Stanislava Moše na ogled opera Netopir, ki je polna spletk in na videz brezskrbne zabave v razkošnih kostumih in je eden izmed operetnih biserov dunajskega "kralja valčkov" Johanna Straussa ml. Uprizoritev dela Amelia E. v ljubljanski Mali drami z zgodbo naslovne junakinje, ki je kot prva ženska sama preletela Atlantik, posredno razmišlja o človeški sli po letenju in preseganju ovir. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki pa odpirajo retrospektivo Nandeta Vidmarja, ki je znan predvsem kot ekspresionist, tradicionalni krajinar, portretist ter slikar žanrskih in partizanskih prizorov, zelo malo pa se ve o njegovih barvitih in enigmatičnih delih iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja. V nedeljo pa se v Ljubljani začenja še mednarodni festival sodobne glasbe Unicum.

Foto: Laurent Philippe, spletna stran Cankarjevega doma

V času, ko so opozorila o ekološki krizi vse glasnejša, tudi umetniki vse pogosteje opominjajo na tesno vez med človekom in naravo. Ne le onesnaževanje in čezmerno izkoriščanje naravnih virov, tudi pokrajina v povezavi z družbenimi, ekonomskimi in kulturnimi vprašanji je v ospredju mednarodne razstave Podobe pokrajine, ki bo od danes naprej na ogled v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Razstava Osamljenosti. Izrazi tesnobe v prekmurski likovni umetnosti pa bo v galeriji Murska Sobota z izborom del iz stalne zbirke obravnavala naslovno temo. Živahno je tudi na glasbenem področju: napovedujemo koncert Klassika in nastop Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v okviru abonmaja Kromatika v Ljubljani in prvi koncert v ciklu Carpe Artem v Mariboru.

V oddaji vas bomo najprej povabili na premiero novega slovenskega filma. Režiser Matjaž Ivanišin se podpisuje pod film z naslovom Oroslan. Gre za moškega iz Porabja okrog katerega se po njegovi smrti stkejo različne zgodbe. Posvečamo se tudi razstavni umetnosti, predstavljamo nove prostore Galerije SLOART ter razstavo keramike slovenske kiparke Dragice Čadež.

Danes izpostavljamo 25. festival Mesto žensk, 80-letnico Dušana Jovanovića in retrospektivo filmov ob 100. obletnici rojstva Franceta Štiglica.

Foto: Tone Stojko.

Vir: Slogi - gledališki muzej.

»Avstrijski van Gogh« je krilatica, s katero so kritiki označili Richarda Gerstla, ki danes velja za prvega avstrijskega ekspresionista, v svojem kratkem življenju pa ni dosegel večje slave, čeprav je še pred Egonom Schielejem in Oskarjem Kokoschko rahljal konvencije tedanjega časa ter v svoje slikarstvo uvedel številne novosti in prehajal v ekspresivno abstrakcijo. V Leopoldovem muzeju na Dunaju je zdaj na ogled obsežna razstava, ki ne predstavlja le Gerstla, temveč tudi njegove povezave s sodobniki in nasledstvo. Ustavili se bomo še v Gradcu, kjer poteka večmedijski festival Štajerska jesen, ter predstavili nekaj knjižnih novosti, med katerimi je tudi nova knjiga Vinka Möderndorferja Ljudomrznik na tržnici, analiza slovenske družbe in njenega odnosa do umetnosti in kulture.