Tivolska promenada je po Plečniku pomenila življenjsko silo, ki je povezovala mladi zeleni del mesta s starim mestnim jedrom. Široka je toliko kot je, pomotoma, saj so ljubljanski furmani, ki so vozili prod, tega namesto na 19 metrov navozili na 25. Ljubljančani so promenado poimenovali Sahara. No, na koncu za Gradom Tivoli, ki je mimogrede najstarejši objekt na območju današnjega Tivolija, pa stoji Švicarija. Gre za švicarski tip hišice sredi mesta, ki je bil nekoč znan po vsej Evropi.

Po Švicariji, ki je bila zgrajena v švicarskem slogu in kjer so se zbirale bolj nemške družbe, je tam po vzoru gorenjske arhitekture in na slovenskem karakterju arhitekt Ciril Metod Koch naredil hotel, uradno imenovan Hotel Tivoli, ta je bil dokončan leta 1910. Vanj so menda radi zahajali tudi slovenski boemi. Ivan Cankar, na primer, je v njem dobro leto celo stanoval in ga v nekem pismu imenoval kar »prizorišče grehov«.

Zgodbe iz Švicarije, ki jih ni malo, je v dokumentarni film ujel režiser Amir Muratović, ogledate si ga lahko na TV SLO 1 v torek, 14. maja, ob 20.55.