Črna kronika je ena od najbolj spremljanih in razpravljanih vsebin in tako je bilo tudi nekoč, ko so si časopisi s črno kroniko višali prodajo. Mag. Barbara Kalan in Anja Poštrak, kustosinji v Gorenjskem muzeju sta raziskali zgodovino črne kronike na Gorenjskem, ter ugotovili kar nekaj vzporednic z današnjim časom. Prav tako so nekoč imeli zaradi bolezni zaprte meje, policijsko uro in precej pogoste kazni za voznike vozov. Veliko je bilo tožb zaradi žalitve časti, beračenja, dolg jezik in težke besede so posameznika lahko kaj hitro pripeljali pred sodišče, divji lov ni bil dovoljen, niti za preživetje ne. Že od nekdaj so časopisi obširno pisali o temah črne kronike, brez kakršnega koli varovanja osebnih podatkov. Nastopajoči so bili zapisani z imenom in priimkom, včasih celo s podatkom, kje dotični stanuje. Prav nič drugače ni bilo v primerih, ko so se v črni kroniki znašli otroci, na primer zaradi nesreče pri delu.

Avtorici razstave o gorenjski črni kroniki, ki je postavljena v Gorenjskem muzeju, sta ob bolj znanih imenih kronike poudarili tudi Vodiško Johanco, verjetno eno najbolj znanih slovenskih slepark.