V steni

Urh je začel plezati v začetku 90' let. Začel je s športnim plezanjem, kmalu pa se je našel v balvaniranju. Tekmoval je v težavnosti, kasneje v balvanih, kjer je postal tudi državni prvak, solidne rezultate je dosegal tudi na tekmah svetovnega pokala v balvaniranju.

V skali je splezal legendarno smer Za staro kolo in majhnega psa v Mišji peči z oceno 8c+, plezanje balvanov pa je postala njegova življenjska strast. Je eden najuspešnejših slovenskih balvanskih plezalcev v naravi, avtor številnih težkih prvenstvenih linij, mnoge so še danes brez ponovitve. Je prvi Slovenec, ki je splezal balvanski problem z oceno FB 8c.

Urh je trener športnega in balvanskega plezanja, bil pa je tudi več let v trenerskem teamu slovenske športnoplezalne reprezentance. Danes trenira tako tekmovalce na najvišji ravni, kot številne zagnane rekreativce.

Je soustanovitelj balvanskega centra v Ljubljani, kjer ga bomo srečali kot trenerja ali postavljavca smeri ali pa bo treniral za svoje plezalne projekte, ki mu jih ne zmanjka.

Z nami v steni tokrat balvanski guru, legenda balvanskega plezanja, mojster krimpanja, vedno nasmejani Urh Čehovin.

Teme, ki smo jih obdelali:

2:07 Plezanje je lahko za vsakogar.4:15 Zakaj balvaniranje?7:30 Kaj je balvansko plezanje?11:42 Balvanirati sam ali z družbo?13:35 Kakšne so možnosti za balvaniranje v naravi v Sloveniji?17:10 Kje je najboljše balvaniranje v Evropi?19:22 Ocenjevanje težavnosti pri balvanskem plezanju? 21:40 Urh je prvi Slovenec, ki je splezal balvan težavnosti Fb 8c.24:45 Za staro kolo in majhnega psa, 8c+, Urhova najtežja športnoplezalna smer.26:30 Urhova tekmovalna pot.30:15 Danes mi je pomembno, da balvanski problem preplezam lepo.32:40 Včasih sami sebi povzročimo pritisk, zaradi katerega smo lahko kasneje razočarani. 36:17 Empatija je vedno pomembna.39:00 S plezanjem človek tudi življenjsko raste.42:30 Kje pridobivati trenersko znanje in dodano vrednost o balvanskem plezanju?44:45 Kakšne so nove generacije najboljših balvanskih plezalcev?46:19 Razlika pri balvanskem plezanju v naravi ali na tekmah?52:50 Razlika med rekreativci in tekmovalci?54:26 Skupnost balvanskih plezalcev v Sloveniji?58:52 Mikro okolja okoli balvanov v naravi imajo posebno energijo.1:00:05 Popularni balvani v tujini so vedno oblegani.1:02:33 Kreativnost pri trenerskem delu. 1:06:40 Kreativnost pri postavljanju balvanskih problemov. 1:10:08 »Top« postavljavcev smeri pri balvanih ni veliko.1:13:36 V enem samem gibu pri plezanju je lahko celo vesolje. 1:19:48 Čar plezanja in vseživljenjska možnost plezanja.1:22:50 Poskusite trenirati in se učiti plezanja s trenerjem.1:27:48 Pri plezanju se je potrebni imeti fajn!1:29:06 Kaj dela Urh Čehovin danes?

Luka je odrastel v družini, kjer sta bila šport in obisk gora že v otroštvu nekaj vsakdanjega. Na Triglavu je stal že pri sedmih letih. V OŠ je začel kolesariti in kmalu postal član mladinskih in članskih vrst.

V času študija je kolo zamenjal za tekaške superege in se resneje posvetil gorskemu teku. Ljubezen do gora in športa je združil v številnih formalnih in neformalnih gorsko tekaških tekmovanjih, kjer še vedno redno posega po najvišjih mestih.

V zadnjem obdobju je Luka prva športna disciplina tekmovalno turno smučanje, kjer je eden vodilnih članov slovenske tekmovalne turno smučarske reprezentance. Reprezentanca ima pred seboj jasen in odločen cilj, udeležba na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah v Milanu in Torinu leta 2026.

Z nami v steni tokrat odločni, nasmejani, ambiciozni in energični Luka Kovačič.

Teme, ki smo jih obdelali:

2:03 Stereotip tekmovalnih turnih smučarjev. 2:52 Kaj je tekmovalno turno smučanje (TTS)? 4:37 Mednarodna organizacija TTS. 6:10 Kateri sta olimpijski disciplini? 9:57 Kako sta se izbrali ti dve disciplini? 13:13 Katere so še ostale tekmovalne discipline? 14:48 Tekme Grande course formata. 18:35 Na tekmah je poskrbljeno za plazovno in siceršnjo varnost. 22:22 Kako je s tekmami v Sloveniji? 23:35 Katere so najmočnejše nacije v tekmovalni karavani? 25:00 Na tekmovanjih so tudi starostne kategorije. 25:22 Slovenska reprezentanca in slovenska skupnost v TTS. 28:15 Kako v Sloveniji sledijo svetovnem vrhu? 31:50 Dodatni specialni treningi v TTS? 33:15 Pomen psihološke priprave. 35:22 Specialna oprema za TTS. 38:15 Opremo je potrebno znati ustrezno uporabljati, a to še ni dovolj za zadostno varnost! 42:57 Plazovna oprema na tekmovanjih? 44:17 Uporaba vrvi na ledeniških tekmah? 46:08 Lukova športna evolucija od mladih nog do TTS. 50:32 Projekt »hitre« povezave 5 najvišjih vrhov Slovenije. 53:55 Nejc Kuhar, Lukov mentor in gorski vzdržljivostni športnik. 55:20 Kako potekajo treningi za TTS tekom celega leta? 58:20 Kako je umestitev športa na olimpijske športa vplivalo na tekmovalno turno smučarsko skupnost? 1:00:38 Kako se lahko danes mladi seznanijo s TTS? 1:03:25 Lepote in privlačnost turnega smučanja. 1:05:02 Pričakovanja slovenske reprezentance v TTS na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah leta 2026. 1:08:58 Z uvrstitvijo športa na olimpijske igre je celotna gorniška skupnost dosegla »mini zmago«. 1:11:35 Tudi alpinizem je bil nekoč del olimpijskih športov.

Marija Štremfelj je bila vrhunska alpinistka več kot 30 let. Od Andov do El Capitana, od zmag na športnih plezalnih tekmovanjih do 7c+ v skali, od prvih ženskih in zimskih ponovitvah v domačih gorah do največjih alpskih sten.

Marija je stala na vrhu kar štirih osemtisočakov. Poleg Broad Peaka, Čo Oja, Dhaulagirija je bila šele 13. ženska na vrhu Everesta, skupaj z Andrejem sta bila prvi zakonski par na vrhu najvišje gore Sveta.

Če so gore Marijina življenjska strast, je družina njeno poslanstvo. Ob redni službi, kjer je bila do upokojitve profesorica biologije na gimnaziji, so bili trije otroci, mož in širša družina s prijatelji, vedno njena življenjska prioriteta.

Letošnjo jesen sta z Andrejem v 88 dneh prehodila »Veliko himalajsko pot«, 1600km dolgo avanturistično pot od V do Z Nepala, kjer sta se naužila lepot in magičnosti nepalske himalajske pokrajine in ljudi.

Mnogo tega, skupaj z življenjskimi modrosti, v tokratni epizodi našega podkasta, rahločutna, neposredna, vedno nasmejana, prva dama slovenskega ženskega himalajizma, izjemna Marija Štremfelj.

Teme, ki smo jih obdelali:

3:00 Kako sva se lotila Velike himalajske poti (Great Himalaya trail)?

7:38 Kako je videti Velika himalajska pot?

11:43 Vtisi in spomini s popotovanja.

14:10 Logistični izzivi in preizkusi te poti?

19:43 Pomen doživetja lastne izkušnje na takšni avanturi.

22:54 Pretirana pričakovanja lahko zagrenijo veliko lepih trenutkov v življenju.

26:05 Kakovost življenja je zelo odvisna od stopnje optimizma.

29:00 Potrebno se je prepustiti in zaupati!

33:00 Najin Everest.

35:38 Ohranjanje življenjske igrivosti, zaupanje in odpuščanje.

42:05 Družina je najpomembnejša.

45:40 Odnosi so pomembni in zahtevajo zrelega človeka.

48:35 Kako gore vplivajo na naše vrednote?

52:38 Doživetja in izkušnje v gorah se zasidrajo v človekovo nezavednost.

55:56 Ko prideš do roba, se zaveš, da moraš nekaj ukreniti!

57:14 Strahov je več vrst.

58:35 Klic gora mora priti od vsakega posameznika od znotraj.

1:00:41 Izkušnja smrti ni nikoli lahka.

1:09:23 »Cilji so sami prišli nasproti, ni bilo toliko pričakovanj.«

1:12:05 Gore so moja/najina/naša pot.

1:15:40 Leta 86' je Marija edina ženska na sicer številčni odpravi v Pakistanu.

1:17:07 Povsem ženska odprava na Pik Komunizma leta 82'.

1:19:20 Poklic učiteljice v povezavi z gorami in program MEPI.

1:22:52 Učitelj tudi neverbalno predaja tisto kar nosi v sebi.

1:25:50 Na vrhu gore smo šele na pol poti.

1:28:00 Gore človeka streznijo, da je le majhen del narave.

1:32:02 Verjeti in zaupati, da bo vse dobro, je pomembno!

1:36:15 Gore so lahko odlične učiteljice, če jim znamo prisluhniti.

1:41:23 Gibanje v skali mi je najlepše.

1:42:58 Lepote in dobra energija božičnega obdobja se morajo raztegniti na celo leto.

Novinar, pisatelj, kolumnist. Tadej je zagotovo eden najplodnejših slovenskih pisateljev zadnjega obdobja. Z likom kriminalističnega inšpektorja Tarasa Birse in njegove ekipe se je dodobra usidral med slovenske bralce in prodrl tudi na televizijske zaslone.

Njegov knjižni opus je zavidljiv, pisateljska širina pa še toliko bolj, saj poleg kriminalnih romanov piše tudi biografije, znan je po odličnih intervjujih in kolumnah, napisal je tudi kolesarski vodnik. Bil je tudi urednik in idejni vodja legendarne revije Grif, revije, za katero je še mnogim gorskim in plezalskim navdušencem žal, da ne obstaja več.

Podobno kot njegov junak Taras, je bil tudi Tadej kar nekaj let popolnoma predan alpinizmu. Bil je vrhunski alpinist, s kopico odličnih vzponov doma in po svetu. V alpinistični skupnosti je znan po svoji neizmerni vztrajnosti pri doseganju svojega cilja. Kako se je pa npr. loteval Loške stene ali Eigerja, pa bi moral danes v poduk slišati prav vsak alpinist.

Teme, ki smo jih obdelali:

3:28 Zadnja Tadejeva knjiga je (med gorniki) še posebej popularna.

4:45 Lokacija dogajanja v knjigi je pomembna.

6:20 V Krmi je začel plezati.

8:15 Taras je tudi alpinist, kot Tadej.

10:33 Taras je »car«, a dela tudi napake.

13:05 Kako ohraniti lastnosti likov, da ne pride do kakšne napake?

14:50 Kje Tadej ustvarja – piše?

16:39 Pisanje (kriminalk) je garanje!

17:30 Pri pisanju potreboval strokovne sodelavce.

19:12 Za osnovno idejo knjige potrebuje nek impulz.

22:00 Morebitne kritike ob vsaki knjigi najprej prebere Tadejeva žena.

23:30 Koliko ljudi v Sloveniji živi od pisanja knjig?

24:04 Kako se je rodila revija Grif?

28:45 (Revijo Grif) bi brali, ne bi je pa plačali.

30:50 Kdaj Tadej začne plezati?

33:30 Pred plezanjem je bil prvi šport nogomet.

35:22 Pred pisanjem Tadej delal kot športni novinar na RTV SLO.

36:28 Prva odprava v Nepal – Hiunchuli 1994.

38:47 Spomini na odpravo Dhaulagiri 1998.

41:10 Ski Everest 2000 z Davom Karničarjem.

44:40 PO Everestu Tadej napiše prvo svojo knjigo.

48:10 Kako vztrajen je Tadej, je dokazal v Eigerju, kjer je plezal 8x!

53:45 Alpinizem na srečo ni samo šport!

55:30 Z Elo ljuba Loška stena z okolico.

57:40 Po Everestu je sledil Vzhodni Jannu.

59:50 »Nepal me je očaral in se mi usedel v srce!«

1:01:05 Kaj pomeni plezanje Tadeju danes?

1:04:55 O smislu alpinizma se je potrebno spraševati.

1:06:25 Kako je Taras dobil svoje ime?

1:08:42 Tudi Tarasu alpinizem pomeni veliko.

1:10:08 Ideja o kolesarskem vodniku.

1:14:35 Unikaten vodnik na področju cestnega kolesarstva.

1:17:40 Kolesarstvo je pomembna Tadejeva aktivnost.

1:20:19 Koliko je pri pisanju pomemben talent in koliko vaja, ki dela mojstra?

1:24:35 Alpinistična literatura in talent pisanja?

1:27:09 Zakaj alpinisti ne pišejo več kot so nekoč?

1:30:03 Kakšno moč imajo dandanes knjige?

1:33:53 »Še to splezam, potem pa knjigo napišem.« Kaj svetuje Tadej?

1:35:25 »Knjige nas učijo o morali!«

1:36:47 O čem piše Tadej te dni?

Izseki:

»Jaz sem rabil na nek način frustriranega človeka. Frustriran junak je neskončno bolj zanimiv kot npr. nekdo, ki nima nobenih težav v življenju. Jaz sem temu svojemu Tarasu obesil pač to, da se je ukvarjal z alpinizmom, da je bil zelo zagret alpinist ter je moral nehati zaradi zunanje prisile. Zaradi otrok, žene in vsega tega. Jaz sicer nikoli v življenju nisem nehal, ampak si pa znam predstavljati, kako bi mi bilo pri srcu, če bi me nekdo poskušal prisiliti v to, tako da sem mu obesil kar precejšnjo dozo frustracije.«

»Ko sem bil v Nemčiji na frankfurtskem sejmu, me je nemški novinar predstavil, da sem edini slovenski pisatelj, ki živim od pisanja. Ne vem, kdo mu je to zaupal. Ne vem, ker se veliko ne družim s drugimi pisatelji, tako da, pojma nimam!«

»Pri plezanju mi je bila strašno všeč ta skupnost. Mi smo se vsi tikali. Jaz sem tikal Toneta Škarjo, ki je takrat bil kar precej starejši od mene. Na kraj pameti mi ni padlo, da bi ga vikal. Tudi Tarasov odnos do vikanja je popisan. Zdaj, ko pridem v PCL, me vsak vika in moram priznati, da mi gre to najbolj na živce.«

»Ves čas je deževalo. En dan, ko je pa zjutraj majčkeno nehalo, smo pa šli pod steno, jo splezali in ko smo sestopali, je spet deževalo. Ampak takrat se spomnim tistega občutka, ko smo prišli na vrh, vsi dvomi, so se razblinili in jaz sem takrat vedel, da hočem preostanek svojega življenja to početi.«

»Na srečo alpinizem ni samo šport, je neki več. Z glavo je mogoče pomagati tudi tam, kjer mišice odpovejo.«

»Jaz bi že zdavnaj pustil alpinizem, če ne bi dejansko užival v njem. Letos, ravno po tej (smeri) Humar – Škarja sem ugotovil, da mi je dejansko to všeč.«

»Spomnim se, ko sva s pokojnim Miho Valičem prišla v Gornji Ig, takrat nekje na začetku njegovega plezanja in mojega, sem ga vprašal: »Kok si pa kaj splezal?« Pa je rekel: »Nekih 7a+ največ.« Jaz sem takrat že 7c-je… Potem sem pa rekel: »Koliko si pa sajtnu (splezal na pogled)?«

»Isto!« Jaz takrat še nisem 7a+. Ampak pri pisanju so pa vloge kar naenkrat v mojo korist, da lažje kot drugi napišem nekaj, kar je berljivo. Tako da sem doživel, da sem nekje tudi talentiran.«

»V otroštvu, v osnovni in srednji šoli, sem veliko bral. Z enim takim neprijetnim občutkom, da sproti pozabljam. Da težko karkoli povem o knjigi, ki sem jo prebral, zato ker se niti naslovov ne spomnim. Ampak potem, ko sem pa pisal in ko pišem, ugotavljam, da ves ta besedni zaklad, ti stavki, besede, ki sem mislil, da sem jih že izgubil, prihajajo ven od nekod. Tako da, če bi kdo rad postal pisatelj, je skoraj nujno, da je prej bralec.«

Dušica Kunaver, profesorica angleščine in ruščine v pokoju. Po različnih šolah še danes predava o slovenskem ljudskem izročilu, o tehnikah učenja in o angleščini. Je izredno ustvarjalna pisateljica, saj njen knjižni opus danes obsega že več kot 70 del.

Nedavno je v sodelovanju s številnimi alpinisti napisala knjigo z naslovom: Himalajski vodja, od Sfinge do Sfinge. Knjiga prinaša zgodbe o bari sabu, himalajskemu vodji, ki se je s prijatelji v pionirskem obdobju vstopanja v himalajske stene zapisal v svetovno zgodovino alpinizma. Knjiga govori o njenem pokojnem možu, vrhunskemu alpinistu, vizionarju, konstruktorju, predavatelju v petih jezikih, dolgoletnemu načelniku KOTG pri PZS, družinskemu človeku, vsestranskemu in izjemnemu, Alešu Kunaverju.

Pred leti je Danilo Cedilnik - Den o Alešu zapisal: Aleš je sleherni trenutek svojega življenja posvetil goram. V njih je plezal, smučal, fotografiral, filmal. O njih je predaval, pisal, snoval in vodil velike odprave, mojstril mladi rod alpinistov in šolal Šerpe za premagovanje največjih težav v stenah. Zraven tega je bil eden izmed vodilnih mož v velikem industrijskem podjetju. Svoji družini je z lastnimi rokami zgradil hišo.

V tokratni epizodi našega podcasta, izjemno ustvarjalna in rahločutna, Dušica Kunaver, ki nam s svojimi zgodbami obudi spomin na velikega in nepozabnega Aleša Kunaverja.

Teme, ki smo jih obdelali:

3:00 Dušica Kunaver, aktivna upokojenka.

4:19 Dušičin oče je bil Maistrov borec.

6:33 Dogodki in dejanja morajo biti zapisani!

8:33 Povojni časi – to so bili drugi časi.

11:58 Dušica in Aleš sta se spoznala v Tamarju.

14:48 Z družino v gore.

17:15 Alešev oče – Pavel Kunaver (Drenovec).

18:58 Slovenci smo gorski narod.

21:58 Aleš je eden vodilnih alpinistov v prvih povojnih časih.

24:25 Tekma za zimski Čopov steber.

30:05 Odprava Trisul - cela država je dihala za »naše Himalajce«.

39:16 Aleš in Zoran (Jerin) gresta na raziskovalno odpravo - vzhodno od Katmanduja

45:00 Prvi vzpon v zadnji triglavski uganki - Sfingi.

48:55 Kaj vse je počel Aleš Kunaver poleg plezanja?

52:38 Odprava v Hindukuš (Afganistan).

59:00 Odprava Anapurna II in IV.

1:01:18 Rodi se ideja o nepalski šoli za gorske vodnike.

1:04:33 Na poti nazaj z Anapurne jih je sprejel sam Maršal Tito.

1:06:24 Makalu, hindujske boginje in bogovi ter prvi slovenski 8000ak.

1:10:44 Višinski rekord brez dodatnega kisika na Makaluju 1972.

1:12:22 Primerjava britanske (Everest) in jugoslovanske odprave (Makalu) leta 1972.

1:14:45 Med našim Makalujem 72' in Makalujem 75' so bile tam še tri tuje odprave.

1:17:33 Zbiranje moštva za Makalu, 75 kandidatov za 15 mest.

1:20:05 Odmevi po uspehu na Makaluju.

1:22:27 Ideji o šoli za gorske vodnike in Everesta zorita.

1:23:45 Šola v Manangu; utopično, vizionarsko, uresničljivo in uresničeno.

1:28:22 Uspeh na Everestu in zloglasna južna stena Lotseja.

1:32:25 Steno Lotseja so preplezali.

1:38:25 Lotse je pa uspel tudi Aleša utruditi.

1:42:00 Manaslu 84' – Alešev zadnji Nepal.

1:46:30 Tri (štiri) generacije Kunaverjev.

1:48:20 Aleševih 23 let med prvim vzponom v Sfingi in zadnjim poletom proti Sfingi.

1:52:05 Pisati o Alešu je bila moja dolžnost.

Izseki:

»Najini otroci niso nikoli zaspali, dokler ni oče prišel. Pa je bil recimo na PZS na sejah, pa v službi… ampak, potem pa večerna pravljica in gori doli, tako da, ko je bil doma, je bil pa res doma!«

»Tako kot moj oče, neverjeten domoljub je bil. Kolikrat si slišal od njega, majhen narod smo, zato moramo narediti nekaj velikega. On je res z besedami velikokrat rekel, Jugoslavija mora prideti v svetovni vrh (alpinizma) in je to sanjal že takrat. Poglejte, to je bilo vse tako začetniško, tu ni nobene primerjave, Angleži so bili v Himalaji sredi 19. stoletja, 100 let so imeli oni za to, ko so naši začeli sanjati o Himalaji.«

»Je pritekel domov iz službe, Čehi so v steni, vse je letelo … Zmetal nahrbtnik, ampak to je bila bitka. Čehi so bili že dva dni v steni, ko so naši šele zvedeli. In potem je drvel kot nor! Tekma v Steni! To sem tudi jaz in kakor je Aleš rekel, Triglav je bil pa toliko fer, da je prekinil tekmo in njim je slabo vreme poslal.«

»Lahko rečem, da si je on izbral Lotse in si ga dal za življenjski cilj, ne samo svoj, slovenskega alpinizma. In to takrat, ko pojem himalajska stena 8000 ni bila še prisotna v alpinističnem slovarju.«

»Na tem Hindukušu so si svoj tip odprave razvili, to se pravi, moštvo, ki med sabo sodeluje. Ni važno kdo bo na vrh prišel, samo da bo eden prišel. To pa je taka kvaliteta. Ko sem z Alešem hodila po tistih kofetkih po predavanjih, tujci so ta moštveni duh res občudovali. Moštveni duh je bila pa odlika naših odprav«.

»Hindukuš je bilo Aleševa vajeniško vodstvo. To se moraš navaditi, kaj je vodja. In takrat je Aleš izoblikoval tako ostro načelo, ki ga nikoli ni prestopil. Naloga vodje je spraviti prijatelje na vrh, ne pa svoje želje izpolnjevati. On je sanjal, da bi enkrat v življenju na vrhu, pa se je dvakrat umaknil.«

»Zraven sem stala, ko je tak kup papirja dal Škarji. Res, potem je Škarja zelo uspešno vodil odpravo, Aleš se je pa potem čisto cel posvetil šoli. To se ne da povedati, koliko tisoče ur je bilo potrebno, da je na koncu Sveta v tisti dolini pod Anapurno zrasla ta šola.«

»Vse spoštovanje slovenskim alpinistom. Morda bi bilo potrebno to raziskati, a je kdaj na svetu bila mednarodna pomoč, da bi 40 let trajala. 40 let! Brezplačno, s samimi prostovoljci, z vrhunskimi strokovnjaki, zdravniki, pa da bi, kako bi rekli, spremenili gospodarstvo ene države. To so bili kitchen boysi, ki so nosili prtljago. Sedaj so vodniki z mednarodnimi licencami, pa lastniki turističnih agencij …«

»On je 19 let mislil na to. 1962 je prvič videl to steno, 1981 je bila odprava. On je ure in ure molče sedel doma. No, saj sedaj je ta slika v muzeju v Mojstrani. Je imel tako povečano sliko, on je tiho gledal v steno (Lotseja).«

»Ja res, Lotse. Jaz vam povem, držal je žlico v rokah, pa je dremal. Tako globoko utrujenost je imel. Na rdeči luči na semaforju je rekel zbudi me, ko bo zelena. Pa je zadremal za pol minute. Ena globoka utrujenost je to bila!«

»Potem se jima je pa cepin pokvaril, pa jima ga je nesel gor, cepin, pa obrnil korak navzdol. Pa sem mu še rekla… je rekel: »veš, kako sem si želel na vrh«. Pa sem mu rekla: »da si se obrnil je večje dejanje kot vrh«. In je rekel: »Težje«!

Dušana Škodiča poznamo kot izvrstnega pisca zlasti preko prispevkov v Planinskem vestniku. Napisal pa je tudi že pet knjig povezanih s planinsko tematiko.

V koronskih časih se je dokopal do arhiva kranjske sekcije nemško avstrijskega planinskega društva v katerem je odkril pomembno, nam še neznano gradivo. Vsa spoznanja in ugotovitve je strnil v nedavno izdani knjigi Triglav je naš, kjer našo preteklo planinsko in alpinistično zgodovino razsvetljuje v novi luči.

Z nami v steni, raziskovalno pustolovski in zgodovinsko radovedni, Dušan Škodič.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Knjiga Triglav je naš.
• A Triglav je naš?
• A Triglav kdaj ni bil naš?
• Kdo je Dušan Škodič?
• Dušanove izdane knjige.
• Ideja in povod za novo knjigo?
• Kako do arhiva Kranjske sekcije?
• Dogajanje v gorah pred organiziranem planinstvom.
• Prve oblike organiziranosti – Triglavski prijatelji in Prijatelji gora.
• Prva koča in prva pot (Triglav) pri nas.
• Ustanovitev Kranjske sekcije (DÖAV)?
• Dežman in njegova vloga.
• Z ustanovitvijo Kranjske sekcije se planinstvo zaživi.
• Dežmanova koča pod Triglavom in prve označene poti na Kranjskem.
• Trenja med slovenskimi in nemškimi planinci?
• »Ljubljanske srajce«.
• 27.2.1893, ustanovitev Slovenskega planinskega društva (SPD)
• Profesor Frischauf in njegova vloga.
• Delovanje SPD in Jakob Aljaž.
• Zapleti okoli postavitve Aljaževega stolpa in vloga Jakoba Aljaža.
• Rivalstvo med planinskimi društvi in analogija s Kekčevimi ukanami.
• Ideja panslovanstva in ustanovitev podružnice SPD v Pragi.
• Pojav alpinizma na Kranjskem in zaostanek Slovencev na tem področju.
• Klodwig Tschada in njegovi alpinistični sodobniki.
• Drenovci in njihov alpinizem.
• Fenomen Klodwig-a Tschade, takratnega vrhunskega alpinista.
• Nemška smer v Triglavu je pravzaprav Avstrijska smer.
• Takratni plezalci v naših stenah, Wagnerjeva nesreča in prvi slovenski vzpon po Nemški smeri.
• Wilhem Lass in vraževerna zgodba povezana z njegovo vrvjo.
• Glavna dodana vrednost knjige Triglav je naš.
• Zgodba z arhivom Kranjske sekcije po koncu prve svetovne vojne.

Če so slovenske planinske poti krvožilni sistem, gore skelet in mišičje, so planinske koče vitalni organi slovenskega planinskega telesa. Srce smo ljudje!

Eden takih srčnih ljudi je zagotovo Tomo Drolec, večletni oskrbnik doma na Smrekovcu. Tomo razume svoje delo oskrbnika koče, morda celo kot poslanstvo in že vrsto let skrbi, da se v njegovi koči obiskovalci počutijo kot doma in da je planinski dan zaradi obiska koče še za odtenek lepši in popolnejši.

Sicer tudi alpinist, doma s Kamnika, je že od malih nog povezan z gorami. Med drugim je bil eden prvih soplezalcev in najboljših prijateljev pokojnega legendarnega alpinista Tomaža Humarja, katerega je med drugim spremljal na njegovih podvigih tudi na Dhaulagirju in na Nanga Parbatu.

Tomo, tudi član GRS Črna na Koroškem, je še vedno zelo povezan z gorami, zlasti mu je blizu turna smuka.

Toma lahko spoznate v živo na koči na Smrekovcu. Zelo vas bo vesel!

V tokratni epizodi #16, je z nami V steni predani oskrbnik, hribovsko vsestransko aktivni, gorski romantik, Tomo Drolec.

Teme, ki smo jih obdelali:

Dom na Smrekovcu.

Poti na Smrekovec.

Kako Tomo prevzame delo oskrbnika – najemnika?

Zgodovina doma.

Kje se dom na Smrekovcu nahaja?

Kako poteka delo oskrbnika?

Smrekovški pisker, pice in ostale dobrote?

Kakšni so obiskovalci na domu?

Tomo Drolec – kamniški alpinist.

Prvi soplezalec Tomaža Humarja.

Tomov stik z alpinizmom in članstvo v GRS.

Tomaževo povabilo na odpravo – Dhaulagiri 1999.

Potek odprave Tomaža Humarja v J steno Dhaulagirija.

Vloga Toma na odpravi.

Zapleti in dogajanje na odpravi.

Odhod z Dhaulagirija.

Kdo je bil Tomaž Humar?

Odprava Nanga Parbat.

"Važne so zgodbe" – ena s Tomažem s Triglava.

Kaj vse dela oskrbnik na koči?

Zakaj imajo določena PD težave dobiti oskrbnike za svoje koče?

Kaj mu največ pomeni pri delu oskrbnika?

Kako danes ljudje dojemamo gore?

Pričakovanja ljudi v gorah.

Kako se reče joti po angleško?

Razlike med "organiziranimi" in ostalini planinci?

Kaj pričakovati, če želim prvič prenočiti na koči?

Veseljačenje na kočah?

Planinski bonton v kočah?

Penzijo bom dočakal kot oskrbnik!

Podpora PZS oskrbnikom ali najemnikom koč?

Smrekovec, kot turnosmučarska destinacija?

Zakaj so danes planine in gore ljudem pomembne?

Kako preveriti, ali je koča odprta in ali so planinske poti poškodovane?

Kako in kje priti na Smrekovec?

Monika se je rodila v Argentini. V stik z gorami je prišla preko očeta Borisa, ki je bil alpinist. Med drugim je preplezal kultno prvenstveno smer Mosoraška, v kanjonu NP Paklenice na Hrvaškem.

Kot mladostnica še v Argentini je veliko surfala, s plezanjem se je seznanila, ko se je leta 1994 preselila v Slovenijo. Zelo hitro je začela veliko in dobro plezati. Predvsem je bilo blizu skalno alpinistično plezanje.

Po domačih gorah so na vrsto so prišli tudi Dolomiti, centralne Alpe ter odprave. Teh se je skupaj skozi alpinistično pot nabralo 19.

Leta 2004 je s Tino di Batisto splezala na vrh Fitz Roya. Prvi vzpon povsem ženske naveze na vrh tega slavnega patagonskega vršaca.

Leto kasneje je s Tanjo Grmovšek splezala na vrh Cerro Torreja. Tudi to je bil prvi vzpon povsem ženske naveze na vrh divjega in težavnega Cerro Torreja.

Monika se je s soplezalkama s tem dvema povsem ženskima vzponoma na vrhova slavnih in morda najpomembnejših patagonskih vršacev postavila suvereno ob bok mešanim in predvsem moškim navezam.

Monika vodi podjetje, kjer se ukvarjajo z višinskimi deli. Izbrala si je življenjsko pot, ki ji omogoča način življenja po svoji meri.

Monika je mama hčerki Alenki ter sinovoma Gregorju in Marku. Tudi dandanes rada zahaja v gorski svet in še vedno pleza!

V tokratni epizodi #15 je z nami V steni, močna in vztrajna, vsestranska, otrokom in družini predana, večno mlada, Monika Kambič.

Teme, ki smo jih obdelali:

3:30 Bariloche v Argentini.

5:40 Stik s plezanjem ob selitvi v Slovenijo.

8:50 Aktivnost planinskega društva v Barilochah.

10:40 Monikina plezalska zagnanost.

12:40 Prva odprava v seriji številnih (19).

14:15 Naveza z Jasno Bratanič.

17:40 Rodi se ideja o prvem ženskem vzponu na Cerro Torre.

18:40 Monikin plezalski razvoj.

19:50 Monikin oče – Boris Kambič, tudi alpinist.

22:00 Prva odprava v Patagonijo.

26:00 Prvič na Fitz Royu in sklep o ženskem vzponu na Fitz Roy.

26:50 Ženska odprava v Patagonijo.

29:15 Poskus v Casarottovem stebru.

35:50 Prva ženska naveza na Fitz Roy-u s Tino di Batisto.

39:20 Na vrsto pride odprava Cerro Torre.

42:30 »Kompresorjeva smer« na Cerro Torre.

45:45 Prva ženska naveza na Cerro Torre s Tanjo Grmovšek.

50:55 Odmevnost, cilji in ideje po Cerro Torre-ju.

54:19 Zakaj ženska naveza?

56:40 Položaj žensk v alpinizmu.

58:40 Vse je v glavi!

1:01:00 Materinstvo in alpinizem.

1:07:35 Ženske v alpinizmu danes.

1:12:35 (Slovensko) dogajanje v Patagoniji dandanes.

1:14:25 Monikini skriti kotički miru.

1:18:40 Mladi, manjka vam avanture!

1:20:50 Ponosna mama.

1:24:15 Monikino plezanje danes.

V #14. epizodi našega podcasta V steni je z nami družinski človek, vrhunski podjetnik in gospodarstvenik, izjemen alpinist, predan Korošec, človek, ki si upa sanjati in sanje tudi uresničevati, izjemno vsestransko sposobni in izkušeni, Andrej Gradišnik.

Andrej se je z gorami srečal še preden je dobro shodil, saj ga je oče nosil v nahrbtniku na številnih družinskih izletih v gore. Pri petih letih je že stal na vrhu Triglava.

Kot najstnik je začel plezati, postal alpinist in alpinistični inštruktor. Preplezal je številne težavne smeri doma in v tujini.

Dvakrat je preplezal steno Gran Joras, poleti Walkerjev steber in pozimi Mrtvaški prt. Plezal je v bolivijskih Andih, v gorah Tjanšana. Stal je na vrhu sedemtisočaka Satopanth v Garvalski Himalaji, bil je tudi član odprave na Gangapurno v Nepalu.

Zaradi družine in službene kariere je resnejši alpinizem dal na stran za nekaj časa, po dobrih dveh desetletjih pa se je znova srečal z njim. Preplezal je več težkih smeri, med drugim tudi težko smer v pogorju Ak Su v Kirgiziji ter težko smer v steni Fitz Roy-a v argentinski Patagoniji.

Sledil je vrh osemtisočaka Broad Peak-a s prijatelji alpinisti s Koroške ter spomladi 2023 vrh Everesta, najvišji vrh našega planeta. Sanje, ki jih je dolgo nosil v sebi, sanje, ki jih je udejanil in uresničil.

Andrej še zdaleč ni zgolj alpinist. Na prvem mestu je družinski človek, poročen z ženo Katjo, svojo resnično boljšo polovico in oče, dvema, danes že odraslima otrokoma.

Andrej je tudi podjetnik. Vrsto let je bil direktor največjega koroškega podjetja Metal Ravne, kjer proizvajajo orodna in specializirana jekla z nekaj sto zaposlenimi. Za svoje podjetniško delo in gospodarske uspehe je prejel številna prestižna priznanja.

Teme, ki smo jih obdelali:

• 2:50 Občutki ob dosegu vrha Everesta.
• 6:00 Prvi stiki z gorami.
• 8:30 Začetki plezanja.
• 10:00 Začetek študija in resnejši alpinizem.
• 11:35 Odpravarsko življenje.
• 14:20 Alpinizem na Koroškem.
• 19:50 Družina in poslovna pot.
• 22:00 Mati fabrika - podjetje Metal Ravne.
• 38:00 Andrejevo drugo alpinistično obdobje.
• 29:55 Grega Lačen, prijatelj in soplezalec.
• 45:00 Koroški 8000-ak, Broad peak.
• 50:00 Rojstvo ideje o Everestu.
• 55:00 Priprave na Everest.
• 57:33 Manaslu.
• 1:01:00 Kako se bom lotil Everestovega vzpona?
• 1:04:00 Potek odprave do baznega tabora.
• 1:08:15 Bazni tabor.
• 1:15:35 Prva rotacija - aklimatizacij na gori.
• 1:19:20 Vzpon čez ledni slap.
• 1:22:00 Druga rotacija na gori.
• 1:26:30 Čakanje na vremensko okno za vzpon na vrh.
• 1:29:15 Vzpon proti vrhu.
• 1:32:00 Južno sedlo (tabor 4).
• 1:36:20 Vzpon na vrh.
• 1:38:50 Težave s kisikovo masko in začetek snežne slepote.
• 1:41:50 Južni vrh in Hillary-jeva stopnja.
• 1:44:00 Vrh Everesta.
• 1:46:15 Občutki po doseženem vrhu.
• 1:50:05 Zakaj je pomembno slediti sanjam?
• 1:51:45 Izkušnje, nabrane v gorah.
• 1:55:10 Družina, najbližji in odnos do gora.
• 1:59:00 S svojim odnosom vplivamo na to, kako nas bodo gore sprejele.
• 2:00:45 Trening za gorske avanture - Andrejeva meditacija.
• 2:02:15 "Everest" po Everestu.

S hribi se je srečal v otroštvu, pri 30. je začel plezati. Postal je alpinist, veliko je plezal poleti in pozimi. Zlasti ga je pritegnilo ledno plezanje, preplezal je številne zahtevne zaledenele slapove in kombinirane smeri. Plezal je širom Evrope, v J. Ameriki, v Afriki in v Aziji.

Udeleževal se je tudi tekem lednega plezanja, katere je tudi začel sam prirejati. Postale je tudi mednarodni sodnik tekmovalnega lednega plezanja.

Kot otroka so ga zanimali tehnologija, zlasti elektro inženiring. V osnovni šoli je npr. izdeloval rakete, pri 16. je naredil motorno kolo na etanol. Že v 80. je razvijal prvo idejo o električnem vozilu.

Študiral je na strojni fakulteti, mehansko inženirstvo.

Leta 1981 se je poročil z Jasno, svojo dolgoletno življenjsko, plezalno in tudi poslovno sopotnico. Skupaj imata dve hčeri, Majo in Julijo.

Svojo inovatorsko žilico je združil s poslovno idejo in ustanovil ter vodil uspešno podjetje povezano z mobilnostjo. 2006 je predelal prvi avto v električnega. Od takrat so sledile še številne predelave avtomobilov v električne prototipe.

2012 sta z Jasno ustanovila inštitut Metron, namenjen trajnostni mobilnosti in iskanju inovativnih rešitev na področju energetike. Je eden največjih strokovnjakov na tem področju v Sloveniji in za svoje delo ter dosežke je prejel številna priznanja. Danes se v podjetju ukvarjajo primarno s postavljanjem avtomobilskih električnih polnilnic.

Andrej se je s svojimi vozili udeleževal tudi relijev električnih avtomobilov, leta 2013 je zmagal na reliju Monte Carlo. 2015 je s svojim električnim avtomobilom dosegel neuradni svetovni rekord s svojim električnim avtomobilom, saj sta z Jasno prevozila 826 km z enim polnjenjem baterije avtomobila.

Kljub bogati strokovni in poslovni karieri pa so gore in plezanje vseskozi pomemben del njegovega življenja.

V tokratni #13 epizodi našega podcasta V steni, pionir elektro mobilnosti v Sloveniji, resnični ambasador trajnostnega razvoja, goram in družini predani, inovartorski, vizionarski, Andrej Pečjak.

Teme, ki smo jih obdelali:

3:40 Ledno plezanje mu je oprlo oči!

5:50 Kdaj se je Andrej srečal s plezanjem?

8:45 Kdaj se je Andrej srečal s planinstvom in gorami?

10:35 Vpis in članstvo v AO Domžale.

13:10 Poznanstvo s Pavletom Kozjekom.

16:25 Dogodek, ki je vplival, da sta se z Jasno več let lahko ukvarjala zgolj z alpinizmom

20:00 Stik z ledenim plezanjem.

24:00 Kako so takrat trenirali za tekme v tekmovanju ledenega plezanja?

26:00 Prvo plezališče za plezanje s cepini.

26:50 Prve tekme pri nas za ledeno plezanje.

29:05 Zanimanje za tehniko in tehnologijo že kot otrok.

33:15 »Drejček in trije Marsovčki«, Andrejev oče in vpliv na Andreja.

35.30 Problem ljudi pri tehnološki tranziciji je v prihodnosti.

39:40 Energetska transformacija.

42:55 Kako se lotiti lastne mobilosti - problematika?

51:00 Zakaj se ljudje ne soočimo z nujno resničnostjo energetske tranzicije?

55:22 Miti elektro mobilnosti?

58:55 Prehod v elektro mobilnost?

1:00:35 Zakaj »imaš krompir«?

1:03:55 Mit št.2 - baterija je dolgo polna?

1:07:00 Mit št.3 - električni avtomobili so dragi?

1:11.00 Kaj bo prineslo leto 2035?

1: 13:00 Zakaj se je začel ukvarjati z električnimi avtomobili?

1:19:15 Kaj delajo na inštitutu Metron?

1:21:20 Andrej je delal tudi svojo alpinistično opremo.

1:22:40 Andrej – eden izmed pionirjev avtomobilne elektrifikacije.

1:23:50 Evropo bo doletela (ekonomska) kriza!

1:29 Vpliv in vloga Andrejeve žene Jasne.

1:33:50 Elektro reli

1:40:00 Alpinizem nama je dal veliko!