V steni

Tomo Česen je ena najpomembnejših osebnosti slovenskega alpinizma v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Njegovi alpinistični vzponi so bili izvenserijski, tako z vidika težavnosti kot z vidika načina plezanja. Večino svojih najpomembnejših alpinističnih vzponov je preprosto opravil sam. Za mnoge so bili njegovi vzponi pred časom, za mnoge pa tudi sporni in okoli njih se je dvigovalo kar nekaj prahu.

A Tomo ni bil zgolj alpinist. Zelo hitro je spoznal privlačnost in pomen prostega plezanja. Zaradi njegovih številnih plezalnih izletov v Francijo in zaradi številnih poznanstev v tujini je s prve roke spoznal razvoj, pravzaprav razcvet prostega plezanja po Evropi. Najprej v alpskih stenah, potem pa v plezališčih, ko se je rodila samostojna plezalna disciplina – športno plezanje. Veliko videnega in spoznanega je prenesel domov v Slovenijo.

Preplezal je športnoplezalne smeri do težavnosti 8b, soliral je smer z oceno 8a.

Tomo je bil eden prvih, ki je imel doma svojo plezalno steno. Zelo zgodaj je spoznal in uresničeval pomen resnega treninga za dvig ravni plezanja.

Leta 88' je v Ospu organiziral prvo slovensko tekmo v športnem plezanju, sledile so še številne.

Tudi sam je nekajkrat tekmoval. Postlal je postavljavec smeri z mednarodno licenco. Postal je tudi trener. 7 let je treniral Martino Čufar, ki je kot prva slovenska v seriji številnih naredila preboj v sam svetovni vrh tekmovalnega športnega plezanja.

Leta 96' je bil glavni organizator in vodja prve kranjske tekme za svetovni pokal v težavnosti. Slovenska tekma, ki vse do danes drži Slovenijo v vrhu peščice držav, ki imajo privilegij, da gostijo tekme za svetovni pokal v ŠP. Je eden pomembnejših sodelavcev pri selitvi kranjske tekme za SP v Koper, kjer se je sam plezalni dogodek dvignil še na višjo raven.

Tomo je bil v 90. tudi selektor slovenske mladinske, kasneje tudi članske športnoplezalne reprezentance.

Bil je ključni člen pri ustanovitvi KŠP pri PZS, leta 95' je prevzel njeno večletno vodenje. Danes je zaposlen na PZS kot strokovni sodelavec KŠP.

Tomo še danes veliko pleza.

V tokratni epizodi #12 našega podcasta V steni, arhitekt slovenskega tekmovalnega športnega plezanja in KŠP pri PZS, oče kranjske tekme za SP, visoko funkcionalen, plezalno neutruden, neizmerno sposoben, Tomo Česen.

Teme, ki smo jih obdelali:

4:00 Tekma svetovnega pokala v težavnosti v Kopru.

7:35 Začetki prostega plezanja v Sloveniji.

11:00 Koliko je bilo v 80-ih plezalnih vrtcev?

12:00 Kako se je takrat prosto plezanje razširilo po sloveniji?

12:35 Kdaj so se pojavili - specialisti - športni plezalci?

16:30 Tomotova domača umetna stena ena prvih v Sloveniji.

19:00 Začetki treningov za športno (prosto) plezanje.

25:05 Prva tekma v športnem plezanju v Ospu.

29:30 Športno plezalna tekma v Bohinju.

33:30 Prve tekme v tujini

36:00 (Tomotovo) soliranje športno plezalnih smeri.

42:00 Pomen psihičnega fokusa na tekmah.

45:00 Začetek kranjske tekme v športnem plezanju.

48:00 Kako je prišlo do stene in tekme v Kranju?

52:00 Vzdušje na krajnski tekmi.

55:30 Razvoj in pomen državnega prvenstva v Sloveniji.

57:40 Pomen stika mladih plezalcev z najboljšimi plezalci?

1:1:40 Kdaj in zakaj se je ustanovila komisija za športno plezanje pri PZS.

1:6:25 Kdaj naj otroci začnejo ("resno") trenirati?

1:11:50 Na kaj naj bodo pozorni starši, ko imajo otroke v plezalnih klubih?

1:16:00 V kakšni "kondiciji" so danes športno plezalne tekme v Sloveniji?

1:19:00 Ali je športno plezanje v Sloveniji še vedno v porastu?

1:21:50 Ali je v Sloveniji za rekreativce dovolj tečajev za športno plezanje?

1:24:00 Kako začeti s športnim plezanjem?

1:29:00 Kako bo izgledala tekma v Kopru?

1:32:45 Kakšna je razlika med kranjsko in koprsko tekmo?

1:35:20 Razlika med tekmo leta Osp 88' in tekmo Koper 23'?

1:36:20 Ali je danes športno plezanje enakopraven šport v družini "glavnih" slovenskih športov?

1:39:30 Kakšen bo razvoj športnega plezanja v bodoče?

1:45:00 Kdaj bodo na olimpijskih igrah 3 samostojne športno plezalne discipline?

1:46:40 Kakšen potencial ima hitrostno plezanje v Sloveniji?

1:50:40 Kaj plezanje pomeni Tomu Česnu danes?

V epizodi #11 našega podcasta V steni gostujemo Klavdija Mlekuža, člana prvotne sestave legendarnih Mojstranških veveric, skupine gorskih reševalcev in vrhunskih alpinistov z Mojstrane in Dovjega, ki so v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja prispevali velik del k razvoju in uspehom slovenskega alpinizma in himalajizma.

Kot je Klavdij živel, kot še živi, tako se tudi razgovori v naši tokratni epizodi.

Klavdij je prve stike z gorami doživel na Bovškem, kot pastir na planinah. Življenjska pot ga je pripeljala v Mojstrano, kjer je na pragu velikanov julijskih Alp vstopil v svet alpske vertikale. Še preden je postal vrhunski alpinist, je že bil gorski reševalec.

Svet gora ga je potegnil v svoj tok, zlasti gora Stenar ga je zaznamovala. Tam je doživel prvi stik s pravim plezanjem, prva smer z oceno šest, preplezana najtežja smer, dve prvenstveni in prva reševalna akcija.

A glavnino vrhunskih vzponov je opravil v Dolomitih, zlasti v Treh Cinah in v pogorju nad Chamonixem. Z vrhunskimi vzponi si je prislužil vstopnico za Himalajo, ki ga je kot mnogokaterega začarala.

Kaj vse je Klavdij doživel v življenju? Ogromno in še več. Tudi ko ga je življenjski ritem odvrnil od vrhunskega alpinizma je globoko ostal povezan z gorami. Tako polno in energetsko kot je njegovo barvito življenje, tako doživljajsko in energično Klavdij pripoveduje svoje zgodbe z gora.

V današnji epizodi nas Klavdij popelje v svoje hribovske začetke na planine nad Bovškim. V stene nad Mojstrano v 60. letih, v življenje, delovanje in plezanje Mojstranških veveric doma in v tujini, na tako željeno himalajsko odpravo. Na številne vzpone, reševalne akcije in ostale prigode, ki jih je ustvarjal in doživel.

V tokratni epizodi #10 našega podcasta visoko energetski, vedno zelo strokoven in dosleden, izjemen in multiaktivni, Tadej Debevec.

Tadej je začel zahajati v gore v mladih letih, ko se je vpisal v šolski planinski krožek. Kasneje se je srečal s plezanjem in z alpinizmom, ki sta postala pomemben del njegovega življenja. Je član AO Rašica v Ljubljani, kjer je tudi spoznal svojo življenjsko sopotnico Minco, s katero imata 3 otroke.

Tadej je zaključil fakulteto za šport. Izšolal se je za gorskega vodnika z mednarodno licenco IFMGA, postal je član GRS Ljubljana.

Leta 2011 je doktoriral na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana na temo učinkov višinske vadbe na fiziološke adaptacije in športno sposobnost.

Poleg strokovnega raziskovalnega poklicnega dela Tadej zelo dobro pozna področje gorskega vodništva ter vseh ostalih oblik vodniškega udejstvovanja. Pozna področje komercialnega vodenja in njeno aktualno problematiko.

V tokratni epizodi sva obdelala sledeče teme:

• Tadejevi hribovski začetki.
• Stik s plezanjem.
• Plezanje v Dolomitih in športno plezanje.
• Tadejevo šolanje za mednarodnega gorskega vodnika z licenco IFMGA.
• Tadejev redni in podiplomski študij ter Tadejeva zaposlitev na Fakulteti za šport.
• Znanstvene teme s katerimi se ukvarja.
• Preučevanje (ne)aktivnosti in hipoksije na človeka.
• Vpliv (višje) nadmorske višine na človeka.
• Prilagoditev človeka na višjo nadmorsko višino.
• Kako deluje koncept (pred)aklimatizacije?
• Kako se ustrezno aklimatizirati?
• Kako iti na 4000ak? Kako iti npr. na Mont Blanc?
• Koliko časa traja aklimatizacija?
• Planinstvo na fakulteti za šport?
• Odbor za usposabljanje in preventivo pri PZS.
• Vloga Tadeja kot predsednika tehnične komisije pri ZGVS.
• Problematika komercialnega vodenja v gorah.
• Kako najti ustreznega vodnika za izbrano turo?
• Ali lahko alpinistični inštruktor izvaja komercialno vodenje?
• Ali lahko gorski reševalec izvaja komercialno vodenje?
• Kaj lahko komercialno vodijo planinski vodniki PZS?
• Kaj lahko vodijo pohodni vodniki (po mednarodni platformi UIMLA)?
• S kakšnim vodnikom grem lahko na turo izven meja Slovenije?
• Tadejev prosti čas.

V tokratni epizodi #9 našega podcasta gostimo Natalijo Gros Kunaver.

Natalija je začela s športnim plezanjem pri 10 letih. Po začetnih učnih plezalnih letih je v že mladinski konkurenci postala mladinska svetovna prvakinja in to kar trikrat. Leta 2001 je prestopila v članske vrste in si takoj priplezala 5. mesto v težavnosti. Leto kasneje je posegla po drugem mestu, leta 2004 pa je dosegla prvo zmago in postala evropska podprvakinja v težavnosti. Leta 2006 je začela tekmovati v balvanih in že naslednje leto 2x zmagala ter zmagala v skupnem seštevku v kombinaciji in bila tretja v skupnem seštevku v balvanih. Leta 2008 je postala evropska prvakinja v balvanih in v kombinaciji.

Natalija je rada plezala tudi v skali. Preplezala je številne težke smeri, leta 2008 svojo najtežjo, z oceno 8c+, šele kot četrta ženska kadarkoli.

Tekmovalne uspehe je nizala vse do leta 2011, ko je zaključila svojo bogato in zelo uspešno športno kariero.

V tokratni epizodi sva obdelala sledeče teme:

• Spomini na konec tekmovalnega obdobja.
• Spomini na plezalne začetke.
• Vstop v članske vrste.
• Vrhunski šport in obšportno življenje.
• Natalijini pogledi na sodobno tekmovalno športno plezanje.
• Stik s tekmovalnim balvanskim plezanjem.
• Tekmovalno plezanje VS plezanje v skali.
• Smer Histerija, 8c+.
• Natalijini pogledi in odnos do vrhunskega športa.
• Pritiski v vrhunskem športu.
• Življenje vrhunskega športnika po zaključku športne kariere.
• Nataliji se svet obrne na glavo.
• Natalijina življenjska borbenost.
• Kaj Natalija sporoča mladin športnicam in športnikom?
• Sporočilo staršem, ki imajo otroke v (vrhunskem) športu.
• Bi na svoji poti naredila kaj drugače?
• Natalijino (družinsko) plezanje danes in hoja v hribe.
• Pravo plezanje je plezanje v skali!
• Kaj počne Natalija danes?

V tokratni epizodi #8 našega podcasta gostimo Jožeta Draba.

Ljubezen do gora mu je privzgojil oče, s katerim je že pri 12 letih prehodil Slovensko planinsko pot, ikonično vezno pot od Maribora do Debelega rtiča. V mladostniških letih je začel tudi plezati in se udeleževati orientacijskih tekmovanj. Postal je planinski vodnik PZS.

Jožetu so gore postale življenjske sopotnice. V skoraj 40 letih planinskega vodništva je opravil preko 1000 vodniških tur. Vodi tako odrasle kot otroke. Za slednje je na šolah, kjer je služboval in kjer službuje, kot učitelj fizike in tehnike, organiziral planinske krožke, preko katerih je mladino planinsko vzgajal in usposabljal ter jim predstavljal lepote, vznemirljivost in tudi realnost gorskega sveta.

V tokratni epizodi sva obdelala sledeče teme:

• Slovenska planinska pot.
• Planinski začetki.
• Alpinistična šola in planinsko vodništvo.
• Planinski krožek na šoli.
• Vpliv planinskih krožkov na otroke.
• Priročnik osnove planinstva.
• Današnji trendi hoje v gore.
• Kako se dandanes lotiti hribov kot začetniki?
• Jožetova vodniška literatura.
• Vodnik Najvišji vrhovi evropskih držav.
• Opisi izkušenj in prigod evropskih najvišjih vrhov.
• Mont Blanc ali Elbrus, kateri je najvišji evropski vrh?
• Kateri vrhovi so bili najtežavnejši?
• Če bi se sneg stalil na vrhu Mont Blanca?
• Olimp, najvišje pogorje Grčije.

V tokratni epizodi #7 našega podcasta, Aleš Česen in Luka Stražar. Dva izmed redkih slovenskih alpinistov, ki že vrsto let zehajta predvsem v najvišje gore našega planeta. Njuna alpinistična seznama preplezanih smeri doma v tujini, zlasti pa odpravarskih dosežkov, ju uvrščata med sodobno svetovno alpinistično elito zadnjih let.

Vabljeni k poslušanju, v tokratno alpinistično epizodo, z vrhunskima, neposrednima in iskrenima, Alešom in Luko.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Začetki Aleševega in Lukovega alpinizma.
• Stik z resnejšim alpinizmom.
• "Pritiski" vrhunskega alpinizma.
• Odnos s sponzorji.
• A se da danes od alpinizma živeti?
• Gorsko vodništvo in vrhunski alpinizem?
• Življenje vrhunskih alpinistov in družina?
• Odprava Latok 1.
• Trendi v svetovnem alpinizmu danes?
• Alpinizem v Sloveniji danes?
• Kako z mladimi alpinisti danes v Sloveniji?
• Kako z alpinizmom v bodoče?
• Nedavna Aleševa odprava v Nepalu?
• Lukova prihajajoča odprava jeseni?

V tokratni epizodi #6 našega podcasta, ena in edina, izven serijska Janja Garnbret.

Janjo Garnbret pozna ves plezalni svet. Od kar si je priplezala zlato olimpijsko medaljo, jo pozna tudi vsaka Slovenka in vsak Slovenec, ki ga vsaj malo zanima šport. V svetovni športno plezalni skupnosti je Janja s svojimi dosežki redefinirala pridevnik najuspešnejša. Za statistiko je postala najuspešnejša športna plezalka vseh časov. V Sloveniji je ponesla prepoznavnost plezalnih tekmovalnih disciplin skorajda na raven najpopularnejših slovenskih športov.

Teme, ki smo jih predebatirali:

• Kako se Janja znajde v vlogi najuspešnejše športnice vseh časov?
• Kateri dosežek ji največ pomeni?
• Kakšen je Janjin stil plezanja?
• Janjino hitro odraščanje zaradi vrhunskega športa.
• Odnos s trenerjem romanom Krajnikom.
• Kaj Janji pomenijo treningi?
• Kako jo mnogokrat doživljajo ljudje?
• Praznina po doseženi olimpijski medalji.
• Ozaveščanje plezalne skupnosti o težavah z motnjami hranjenja.
• Prijateljstva v svetovni plezalni karavani.
• Plezanje v skali.
• Smer Dura, dura.
• Janjin plezalski odklop.
• Perfekcionizem.
• Prijateljstvo s Tino Maze.
• Večraztežajno plezanje na zasavski dimnik.
• Pozornost, ki jo ima Janja zaradi športnih uspehov.
• Popularnost plezanja.
• Janjin prosti čas.

O avanturah in iluzijah, o pomenu gora za človeka, o sistemskih pomanjkljivostih, predvsem pa o varnosti ali nevarnosti v gorah, o novih trendih človekovega udejstvovanja v gorah, tudi o anomalijah in neumnostih, še o marsičem, v tokratni epizodi #5 našega podcasta, alpinista, izkušena aktivna gorska reševalca ter človeka, katerih gore so življenjske sopotnice že od malih nog, zgovorna, pozitivno kritična, polna izkušenj, Klemen Belhar in Matjaž Šerkezi.

Teme, ki smo jih predebatirali:

• Zakaj so gore tako popularne?
• Avanture v gorah in družbena omrežja.
• Izobraževanje PZS in kako priti do širše množice ljudi.
• Alpinistične šole, novodobni alpinisti.
• Gorski vodniki, problematika.
• Plačljivo gorsko reševanje in omejitve v gorah.
• Kje in kako začeti s hojo v gore.
• Priprave na poletno sezono.

V epizodi #4 našega podcasta gostimo dr. Uroša Perka. Nadarjenega športnega plezalca, ki je zablestel v mladinskih tekmovalnih vodah in zaznamoval skalno športno plezanje tistega časa. Preplezal je številne najtežje športno plezalne smeri, med prvimi Slovenci je premagal magično mejo 9a, ki je dosegljiva le redkim.

V epizodi se dotakneva naslednjih tematik:

• Začetki Uroševega plezanja.
• Dogajanje na športno plezalni sceni v 90-ih.
• Sanjski par in ostale težke smeri.
• Plezanje – izpolnitev ali »bluzenje«?
• Upiranje očetu.
• Diploma, doktorat, psihoterapija, knjiga.
• Duševne motnje v športu.
• Nadkompenzacija ali dekompenzacija.
• Urošev poklic psihoterapevta.
• Dr. Uroš Perko - kritični mislec.

V epizodi #3 našega podcasta gostimo Janeza Dovžana, legendarnega alpinista in gorskega reševalca z Dovjega.

Janez si je prisotnost v neformalni skupini Mojstranških veverice zaslužil z izjemnimi domačimi in dolomitskimi vzponi, a piko na i za članstvo je bila udeležba na prvi slovenski odpravi v kalifornijske Yosemite, davnega leta 1973, kjer je z veveričjim soplezalcem, z Miho Smolejem, preplezal slavni steni El Capitan in Half Dom.

V epizodi se dotakneva naslednjih tematik:

• Kdo so Mojstranške veverice?
• Pomen gorskega reševanja za člane skupine.
• Plezanje v Treh Cinah.
• Prva odprava v Yosemite.
• Plezanje v El Capitanu.
• Odprava Kanbačen (74').
• Odprava Makalu (75') in dosežen vrh.
• Epopeja reševanja soplezalca na 8000 metrih.
• Poznanstvo z Ricardom Cassinom.
• Plezanje na Yerupajo Grande.
• Prepoved udeležbe na odpravo Everest (79').
• Hvalnica norosti.
• Triglavska stena – moje svetišče.