Krajinska arhitektka in profesorica Krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Ana Kučan in filozofinja dr. Mateja Kurir sta urednici knjige Vrt in prispodoba, zbirke 34 kratkih esejev različnih avtorjev z vseh petih celin, tistih, ki s pogledom na vrt, in tistih, s pogledi z vrta, odpirajo vprašanje, kaj vrt je in kaj predstavlja v javnem in zasebnem. Knjiga se poklanja spominu na profesorja Dušana Ogrina, ki je na področju urejanja okolja opravil pionirsko delo in svetovno vrtno-arhitekturni dediščini posvetil svoje dolgoletno raziskovanje. Eseji v tej knjigi ne govorijo neposredno o njegovem delu.

Dr. Ana Kučan in dr. Mateja Kurir ob izidu knjige Vrt in prispodoba: Vrt je fenomen, v katerem človek že tisočletja združuje naravo in kulturo, lahko služi tudi kot model za prihodnje ravnanje

Krajinska arhitektka in profesorica Krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Ana Kučan in filozofinja dr. Mateja Kurir sta urednici knjige Vrt in prispodoba, zbirke 34 kratkih esejev različnih avtorjev z vseh petih celin, tistih, ki s pogledom na vrt, in tistih, s pogledi z vrta, odpirajo vprašanje, kaj vrt je in kaj predstavlja v javnem in zasebnem. Knjiga se poklanja spominu na profesorja Dušana Ogrina, ki je na področju urejanja okolja opravil pionirsko delo in svetovno vrtno-arhitekturni dediščini posvetil svoje dolgoletno raziskovanje. Eseji v tej knjigi ne govorijo neposredno o njegovem delu.

 

"Knjiga presega format spominskega zbornika in se od predvidljivejših študij odmika prav zato, ker si je profesor Ogrin s svojim delom, katerega največji prispevek je ustanovitev študija Krajinske arhitekture na Univerzi v Ljubljani, ves čas prizadeval, da bi urejanje krajine tudi pri nas ločil od hortikulture in ga dvignil nad ljubiteljsko ukvarjanje z vrtovi." 

 

 

 

V materialni kulturi, ki jo danes živimo, je vrt zaradi svojega občega mesta pogosto nekaj samoumevnega. S tega vidika je prezrt in ni deležen bolj obširne teoretske obravnave. Knjigo, ki želi to praznino zapolniti, so ustvarjali več kot dve leti. Predstavlja nabor različnih razmislekov, a vsi so izhajali iz tega, kaj je vrt in kaj v današnji družbi predstavlja.

"Glede na to, da je vrt včasih predstavljal totaliteto sveta, se danes, ko razmišljamo na drugačen način in se spoprijemamo s temeljnimi problemi preživetja, to vprašanje, kaj vrt je in kaj lahko predstavlja, kaže kot vse bolj aktualno. Ne glede na to, kako različni so prispevki v knjigi in kako se med njimi vzpostavljajo tudi določena nasprotja, pa vsi postavljajo vrt v aktualen družbeni kontekst. Vsi govorijo o tem, da je treba spremeniti miselnost in svoje lastno delovanje." – dr. Ana Kučan

Revolucija in spremembe se dogajajo tam, kjer nekaj začne uhajati nadzoru, ljudje se morajo spremeniti in obrniti

Enega izmed esejev v knjigi je napisala dr. Mateja Kurir. Njeno izhodišče je bila Epikurjeva filozofija.

"Zdelo se mi je zanimivo izhajati iz Epikurja, zvezdniškega antičnega filozofa, ki je propagiral ugodje in užitek v svoji filozofski šoli z imenom Vrt, ki se je nahajala v bližini Platonove akademije. Užitek, ki ga je propagiral, je vedno užitek, ki mora biti zamejen z nekimi vrlinami, neko modrostjo. Stanje antropocena, v katerem smo danes, četrte industrijske revolucije, stanje velike okoljske krize, je v marsičem rezultat tega presežka dodane vrednosti in užitka, ki se mu naša civilizacija ves čas predaja. Okolje smo tako rekoč uničili, ker nismo imeli nobenih omejitev, nismo se znali ustaviti. Ravno modrost v odnosu do okolja je tisto, kar nas lahko morda ustavi. Zagotovo je tudi pandemija pokazala na vse omejitve, ki nam jih daje neoliberalizem, in ta logika odnosa do prostora, tudi do vrta. Kot družba potrebujemo novo družbeno pogodbo z novimi razmisleki, da ne bomo šli več po tej poti."

"Mi kot državljani moramo od oblasti začeti zahtevati, naj neha podcenjevati pomen varovanja okolja za kakovost bivanja na tem planetu, in tudi končno razumeti razvoj, ki brez hkratnega varovanja sploh ni mogoč. Narave tudi zaradi njene zaščite ne moremo samo postavljati v izolirana območja, ampak jo moramo varovati v vsakdanjem življenju, tukaj in zdaj, med nami. Metode za tovrstni pristop že obstajajo, so razvite in so bile večkrat predstavljene. Vrt kot tisočletno spajanje narave in kulture bi nam lahko služil kot izhodišče, saj govori, da je razvoj mogoč, da je mogoča kulturalizacija narave, da je mogoče živeti v ravnovesju, ker nam drugo ne preostane." – dr. Ana Kučan