Nekega dne je pisatelj in prevajalec Andrej E. Skubic v časopisu na praviloma kar najbolj branih straneh, v zapisih iz črne kronike, zasledil novico o tem, da je moški domnevno ubil svojo ženo, truplo pa je videla ženska, ki je z njim pozneje preživela noč. 

Kdo je bil moški, kdo je bila umorjena žena in kdo ženska, ga ni posebej zanimalo. Tudi policijska preiskava ne. Se je pa novica razrasla v roman, v delo, ki je dobilo naslov Krasni dnevi.

Skubic je vanj zajel tri medsebojno prepletene izkušnje generacije družine Šauta, ki jih zastopajo predvsem dramaturginja Leja, njen ovdoveli oče Dušan, in  ded Marjan, politični zapornik na Golem Otoku. 

Prav Leja pa je tista ženska iz časopisne novice, ki v hiši svojega ljubimca, tovornjakarja Junteza, vidi truplo njegove žene. Medtem ko se izmika kriminalistom, beži tudi pred očetom. Skupaj s svojo in družinsko prtljago.

Ni pa povsem izginila. V gledališču nadaljuje dramaturško analizo Beckettove drame, O krasni dnevi, občasno pa se z zagonetnimi zapisi oglasi tudi na facebooku. In tako tudi očetu, ki je poskuša izslediti, pušča drobtinice o sebi. 

—-

Andrej E. Skubic je pisatelj, dramatik in prevajalec. Njegov roman Grenki je prejel nagrado kresnik, Koliko si moja pa poleg kresnika še nagrado Prešernovega sklada. Zbirka kratke proze Norišnica je bila nagrajena z Župančičevo nagrado, prevoda romana Kako pozno Jamesa Kelmana in Čitanke Gertrude Stein sta Skubicu prinesla Sovretovo nagrado, knjiga Babi nima več telefona iz zbirke za otroke Trio Golaznikus pa še večernico. Po njegovi zaslugi imamo v slovenskem jeziku med drugim številne romane Irvina Welsha in Flanna O'Briena, pa tudi izbor iz del Jamesa Joycea in Samuela Becketta.