Če me imaš torej za družabnika, ga sprejmi kakor mene (Pismo Filemonu 1, 17).

Ne preklinjaj gluhega in slepemu ne nastavljaj spotike (Tretja Mojzesova knjiga 19, 14).

To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil (Janezov evangelij 15, 12).

Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo (Matejev evangelij 5, 3).

To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu. Čeprav je bil namreč v podobi Boga, se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu (Pismo Filipljanom 2, 5-8).

Kajti živeti je zame Kristus in umreti dobiček (Pismo Filipljanom 1, 21).

Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je bil ves svet križan zame, jaz pa svetu (Pismo Galačanom 6, 14).

Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja (Matejev evangelij 18, 6).

Glejte, da ne boste zaničevali katerega od teh malih! Povem vam namreč, da njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih (Matejev evangelij 18, 10).

In vsa drevesa so rekla trnovemu grmu: “Pridi ti, kraljuj nad nami!” (Sodniki 9, 14).