Pa bo kdo vprašal: “Kako so lahko mrtvi obujeni? S kakšnim telesom pridejo?” Neumnež! Kar ti seješ, ne oživi, če ne umre. In to, kar vseješ, ni telo, ki bo nastalo, ampak golo zrno, bodisi pšenice ali česa drugega (Prvo pismo Korinčanom 15, 33-37).

Ta kelih je nova zaveza v moji krvi (Lukov evangelij 22, 20).

Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni (Prvo pismo Korinčanom 15, 19).

Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera … Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni (Prvo pismo Korinčanom 15, 14.19)

Proti večeru je David vstal s svojega ležišča in se sprehajal po strehi kraljeve hiše. Tedaj je s strehe videl ženo, ki se je kopala. Žena je bila zelo lepa na pogled … David je poslal sle in jo dal pripeljati (Druga Samuelova knjiga 11, 2-4).

In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: “To je moje telo, ki se daje za vas” (Lukov evangelij 22, 19).

In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil (Lukov evangelij 15-20).

Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo (Matejev evangelij 13, 44).

Predvsem se med seboj goreče ljubite, ker ljubezen pokrije množico grehov (Prvo Petrovo pismo 4, 8).

Tedaj je rekel možu: “Iztegni roko!” Iztegnil jo je in postala je spet zdrava kakor druga. Farizeji pa so šli ven in se posvetovali zoper njega, kako bi ga umorili (Matejev evangelij 12, 13-14).