Noči in dnevi so polni trpinov, ki bi radi na vse mogoče načine ubežali grenkobi življenja.

Da nekateri ljudje dobijo cvetje, morajo zelo dolgo čakati - do svoje smrti. Naj tvoje rože tvoje naklonjenosti in ljubezni, tvoje hvaležnosti in prijateljstva cvetijo že zdaj.

Če v tvojem srcu ne gori ljubezen, potem je prav takšno kot novembrsko vreme: zelo neprijetno in hladno. Poskrbi torej za toploto - najprej v svojem lastnem srcu.

Bodi človek, ki misli in živi za prihodnost, ki ne živi za preteklost in se ne oklepa starega.

Predstavljaj si, da ti je dano samo še četrt ure, ko moraš poslednjič pregledati svoje življenje.

Živi rad in živi dobro, preživljaj dobro življenje.

Če je tvoj poklic skrb za trpeče ljudi, moraš najprej videti njihovo stisko in jih imeti rad.

Blagoslovljeni vsi, ki ste dobri z mano, ob vas lahko mislim na dobrega Boga. In gotovo vas ne bom pozabil, ko bom nekoč pri njem.

Za starše moraš imeti predvsem srce. Morda ne vidita in ne slišita več dobro, toda tvoje srce prav dobro občutita. Njuna sreča je tvojih rokah.

Če še imaš očeta in mater, bodi dober z njima, pobrigaj se zanje!

Od ljudi, ki so doživeli visoko starost, se lahko veliko naučimo.