Nekega prijetnega poletnega dne se Emil usedel na novo kolo in odpeljal. Sam. Da bi bil sam. Zapustil je mesto, drvel čez podeželje, mimo lično urejenih vrtov, skozi gozdove, pri tem opazoval ljudi, ki jih je prehitel, ali pa so oni njega, se počasi dvigoval navkreber in prispel na vrh prelaza in se v tamkajšnjem gostišču ustavil v tamkajšnjem gostišču. Ustavil pa se je za dlje časa, kot je pričakoval.

Tam se mu je najprej razprl povsem nov svet, med izletom, ko ga je nepričakovano zajela huda nevihta, pa še nenavaden – prikazala se mu je ženska s srebrnim očesom, ki mu po tem ne da miru. 

Kdo ženska je in kdo je on sam, so vprašanja, ki zapletajo in odpletajo rdečo nit zgodbe. Na njih odgovarja roman Ženska s srebrnim očesom (založba Beletrina, 2022), v imenu romana pa v podkastu njegova avtorica Katarina Marinčič.

Naša sogovornica je literarna zgodovinarka, predavateljica in pisateljica Katarina Marinčič. Je avtorica več romanov, med drugim tudi Prikrite harmonije, za katerega je prejela kresnika, za roman Po njegovih besedah nagrado kritiško sito, za zbirko novel z naslovom O treh, pa nagradno Dnevnikova fabula. Je pa tudi prevajalka, zlasti francoskih klasikov. Iz francoščine je med drugim prevedla delo Paula Veyna Kako je naš svet postal krščanski, mladostno zbirko Marcela Prousta Radosti in dnevi ter prav nedavno njegovih Petinsedemdeset listov.