Vizualni umetnik, magister slikarstva Uroš Weinberger je svoja dela predstavil na številnih razstavah doma in v tujini. Z različnimi likovnimi ciklusi je naznanjal dogodke, ki so postali del resničnosti. V mariborski galeriji KiBela do 26. februarja na razstavi Projectories predstavlja izbor velikoformatnih slik zadnjih treh let. Tudi tokratna dela neposredno odsevajo sedanje družbene transformacije, ki jih povzročajo gospodarsko-politični motivi, razvoj novih tehnoloških orodij, globalna pandemija ...

Uroš Weinberger izbor del iz cikla Projectories razstavlja v mariborski KiBeli

Vizualni umetnik, magister umetnosti, akademski slikar Uroš Weinberger je svoja dela predstavil na številnih razstavah doma in v tujini. Z različnimi likovnimi ciklusi je naznanjal dogodke, ki so postali del resničnosti. V mariborski galeriji KiBela do 26. februarja na razstavi Projectories predstavlja izbor velikoformatnih slik zadnjih treh let. Tudi tokratna dela neposredno odsevajo sedanje družbene transformacije, ki jih povzročajo gospodarsko-politični motivi, razvoj novih tehnoloških orodij, globalna pandemija ...

"Najprej nisem niti vedel, kaj beseda 'projectories' pomeni, ampak se mi je slišala dobro v glasozvočju s podobami. Sprva sem si predstavljal nek prostor, neke projekcije, nadrealistične stvarnosti, ki so že bolj tehnološko projecirane. V resnici pa pomeni nadzor nad določenim finančnim projektom oz. nad kateremkoli projektom v gospodarstvu, ki ima pod nadzorom vse parametre in vse nefaktorje."

Poleg delovanja na področju vizualne umetnosti Uroš Weinberberger ustvarja tudi avtorsko glasbo. Je član novomeškega kolektiva Moveknowledgement, ki je v četrtek s singlom My Left Foot napovedal izdajo šestega albuma Lying Cobra.

Podjetje Iskra Delta je bilo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij. Sredi Ljubljane so razvijali začetek kitajskega interneta, avtomatizirali tovarne, izdelovali priljubljena računalnika Partner in Triglav. V nikoli čisto pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb, tik pred osamosvojitvijo propadli. V Kinodvoru bodo v ponedeljek popoldne predstavili dokumentarni film o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta, ki si je prislužil posebno omembo žirije na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

Pogovor z režiserjem Jurijem Grudnom pred premiero dokumentarnega filma o Iskri Delti

Podjetje Iskra Delta je bilo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij. Sredi Ljubljane je razvijalo začetek kitajskega interneta, avtomatiziralo tovarne, izdelovalo priljubljena računalnika Partner in Triglav. V nikoli čisto pojasnjenih okoliščinah je, razpeto med interesi politike in tajnih služb, tik pred osamosvojitvijo propadlo. Režiser Jurij Gruden je o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta posnel dokumantarni film, ki si je prislužil posebno omembo žirije na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

"Takoj od samega začetka nisem želel posneti tehnološkega filma, ampak je vsebina kompleksnejša. Zajema geopolitični prostor, v katerem se dogaja zgodba z vohunjenjem, s tajnimi službami, z domačo in tujo vpletenostjo. Vse je bilo treba zelo dobro raziskati, da bi nastala verodostojna zgodba." 

Zgodba je bila tako nemogoča, da je njeno raziskovanje trajalo skoraj desetletje. Skrivnost uspeha Iske Delte namreč ni črno-bel. Nekaj je doprinesla samostojna Jugoslavija, kjer se je lahko dogajalo marsikaj. Podjetje je imelo zaposlenih veliko izredno sposobnih inženirjev, ki jih konkurenca ni opazila, ker je takrat njihova država veljala za bolj zaostalo v razvoju.

"Skrivnost propada podjetja je še veliko bolj misteriozna. Tukaj so delovanja tujih tajnih služb, politični interesi, strategije držav, propad Jugoslavije. Tudi to, da so se zadolžili ob nepravem trenutku z graditvijo nove tovarne."

Premiera dokumentarnega filma Iskre v času – svetovni računalniški podvig bo v Kinodvoru danes ob 17.30.

V okviru letošnjega Festivala gorniškega filma bo jutri ob 17.30 v Cankarjevem domu na sporedu predstavitev monografije Z znanjem do zvezd, v kateri so svoje spomine in zapise strnili nekateri inštruktorji in zdravniki, ki so v preteklosti delili svoje znanje domačinom v Slovenski šoli za nepalske vodnike v Manangu v Nepalu. Šolo je ustanovil Aleš Kunaver in to ravno leta 1979, ko se je tam spisala še ena pomembna zgodba: slovenski alpinisti so po novi smeri dosegli vrh Everesta. Knjigo, ki je izšla pri Planinski založbi, je uredila Mojca Volkar Trobevšek.

Pri Planinski založbi je izšla monografija o Slovenski šoli za nepalske gorske vodnike

V okviru letošnjega Festivala gorniškega filma bo jutri ob 17.30 v Cankarjevem domu na sporedu predstavitev monografije Z znanjem do zvezd, v kateri so svoje spomine in zapise strnili nekateri inštruktorji in zdravniki, ki so v preteklosti delili svoje znanje domačinom v Slovenski šoli za nepalske vodnike v Manangu v Nepalu. Šolo je ustanovil Aleš Kunaver in to ravno leta 1979, ko se je tam spisala še ena pomembna zgodba: slovenski alpinisti so po novi smeri dosegli vrh Everesta. Knjigo, ki je izšla pri Planinski založbi, je uredila Mojca Volkar Trobevšek.

Prvi Festival gorniškega filma je pri nas potekal leta 2002 na Bledu, a štejemo jih od leta 2007, ko se je festival preselil v Ljubljano, in tako bo letošnji, ki ga bo v danes ob 20-ih v Ljubljani in Radovljici slovesno odprl dokumentarni film Stena – vzpon do zlata o štirih vrhunskih plezalkah, tudi naši Janji Garnbret, že 16. po vrsti.

Leto 2022 bo v znamenju 150. obletnice rojstva velikega mojstra Jožeta Plečnika. Skozi vse leto se bodo zvrstile številne zanimive prireditve in razstave. V oddaji Prostor je Nina Zagoričnik trem arhitektom, trem različnim generacijam zastavila eno in isto vprašanje: "Zakaj Plečnika večinoma obravnavamo skozi prizmo umetnostne zgodovine, ne pa skozi kvaliteto prostora, radikalnost konceptov in urbanizma, ki ga je soustvarjal."

150. obletnica rojstva Jožeta Plečnika je predvsem priložnost zato, da se pričnemo pogovarjati, kaj pomeni kakovostna arhitektura

Leto 2022 bo v znamenju 150.obletnice rojstva velikega mojstra Jožeta Plečnika. Skozi vse leto se bodo zvrstile številne zanimive prireditve in razstave. V oddaji Prostor je Nina Zagoričnik trem arhitektom, trem različnim generacijam zastavila eno in isto vprašanje: "Zakaj Plečnika večinoma obravnavamo skozi prizmo umetnostne zgodovine, ne pa skozi kakovost prostora, radikalnost konceptov in urbanizma, ki ga je soustvarjal?"

Sogovorniki: Katarina Čakš, Tina Gregorič in Andraž Keršič.

Razstava na Ptuju in nagrada za najboljše še neobjavljeno književno delo v zvrsti roman za odrasle

Razstava na Ptuju in nagrada za najboljše še neobjavljeno književno delo v zvrsti roman za odrasle

Galerija mesta Ptuj se je lani pridružila evropskemu projektu Spomin na evropske ženske – REWOMEN. Glavna partnerja projekta sta Arhiv Vojvodine in letošnja Evropska prestolnica kulture Novi Sad, zaznamoval pa je 20. obletnico razglasitve Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki so jo sprejeli leta 2010. Obuditi želijo spomin na zgodovinske prelomnice in spremembe v boju za politične, socialne, ekonomske in kulturne pravice žensk v 20. stoletju in izpostaviti njihovo vlogo na področjih miru, dela, svobode in kulture. Ta projekt je navdihnil galerijo na Ptuju in kustosinjo Dorotejo Kotnik:

"S to razstavo sem želela spodbuditi razmišljanje, ali ima umetnost spol ali ne, ali je sploh pomembno za umetnost, če je umetnik ali umetnica."

Tina Vrščaj je dobitnica nagrade Mladinske knjige modra ptica 2022 za najboljše še neobjavljeno književno delo. V družinskem in ljubezenskem romanu Na Klancu na preizkušnjo postavi vrednote in odnos do sveta protagonistov Eve in Gregorja. Kot so utemeljili: roman z veščim prepletom intimnih in družbenih tem in motivov − ekologija, kritika družbenih omrežij, vnovična izpraševanja odnosov med spoloma, vprašanja materinskosti − zadene v samo bistvo današnjega časa in odnosov.
Zmagovalni roman sedme modre ptice bo pri Cankarjevi založbi izšel v prvi polovici leta 2022.

Nastanek naše Narodne in univerzitetne knjižnice je povezan z odlokom cesarice Marije Terezije iz leta 1774, s katerim je 637 knjig, ki so bile rešene ob požaru razpuščenega jezuitskega kolegija, namenila za splošno uporabo ustanovljeni Licejski knjižnici. Danes NUK med drugim hrani tudi rokopisno zakladnico, največji arhiv rokopisnega gradiva v Sloveniji. Tega je prva popisala umetnostna zgodovinarka, Nataša Golob in s tem na nek način odprla vrata v srednji vek. O njenem delu in tem, kaj vse je odkrila, se je z dvojno doktorico ob predstavitvi prvega zvezka o srednjeveških rokopisov in fragmentov pogovarjala Veronika Gnezda.

Ključna poznavalka naše rokopisne dediščine je popisala največji srednjeveški rokopisni fond na Slovenskem, ki ga hranijo v NUK-u

Na hodniku ljubljanske Filozofske fakultete, na kateri je do upokojitve predavala Nataša Golob, dvojna doktorica, doktorirala je tako iz literarne zgodovine kot umetnostne zgodovine, so pred leti dobili zamisel o popisu srednjeveških rokopisov in fragmentov. Poznavalka rokopisnega gradiva se je najprej lotila priprave kataloga rokopisov in fragmentov iz zbirke Arhiva RS, popis osrednje zbirke, ki jo hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici, pa je bil logično nadaljevanje. Katalog, ki bo vseboval tri zvezke in sploh delo Nataše Golob, je pomemben prispevek k poznavanju srednjeveške rokopisne dediščine na Slovenskem.

Višja kustosinja in direktorica Muzeja Velenje Tanja Verboten večkrat vzame v roke knjigo Z avtom do Afrike in nikoli nazaj Irene Foit, soproge češkega kiparja in raziskovalca Františka Foita, čigar zbirka afriških predmetov je na ogled na velenjskem gradu. Knjigo, ki je napisana v češčini, boste pri nas težko našli, morda pa nekoč le dobimo slovenski prevod.

Knjiga, ob kateri si zaželiš odpotovati v Afriko, kot sta pred 75-imi leti storila zakonca Foit

Višja kustosinja in direktorica Muzeja Velenje Tanja Verboten večkrat vzame v roke knjigo Z avtom do Afrike in nikoli nazaj Irene Foit, soproge češkega kiparja in raziskovalca Františka Foita, čigar zbirka afriških predmetov je na ogled na velenjskem gradu. Knjigo, ki je napisana v češčini, boste pri nas težko našli, morda pa nekoč le dobimo slovenski prevod.

Vila Ebenspanger ali Pisateljska vila, Vila na Tomšičevi 12, Sedež Društva slovenskih pisateljev, je tudi stavba, kjer je nastal osnutek prve slovenske ustave. Zgrajena pred skoraj 150 leti in se nahaja med najbolj elitnimi stavbami prestolnice kot so Moderna galerija, SNG Opera in balet in Narodna galerija. V zbirki Umetnine v žepu, ki jo izdaja Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU je zgodovinarka Barbara Vodopivec zaokrožila prvo strnjeno pripoved o tej hiši. Najprej je bila zgrajena kot najemna vila, svojo modernistično podobo je dobila med obema vojnama. Zgodovinarka Barbara Vodopivec o Pisateljski vili na Tomšičevi v Ljubljani kot pomembnem arhitekturnem spomeniku.

Zgodovinarka dr. Barbara Vodopivec o Pisateljski vili na Tomšičevi v Ljubljani kot pomembnem arhitekturnem spomeniku

Vila Ebenspanger ali Pisateljska vila, Vila na Tomšičevi 12, sedež Društva slovenskih pisateljev, je tudi stavba, kjer je nastal osnutek prve slovenske ustave. Zgrajena pred skoraj 150 leti in stoji med najelitnejšimi stavbami prestolnice, kot so Moderna galerija, SNG Opera in balet ter Narodna galerija. V zbirki Umetnine v žepu, ki jo izdaja Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, je zgodovinarka dr. Barbara Vodopivec zaokrožila prvo strnjeno pripoved o tej hiši. Najprej je bila zgrajena kot najemna vila, svojo modernistično podobo je dobila med obema vojnama.

"Šlo je za obsežno raziskavo. Osnovna motivacija je bila izrazito osebne narave. Vila me je spremljala že od otroštva. Tja sem spremljala starše, ki so delovali v društvih, ki so imela v vili svoj prostor. Tukaj sem dobila tudi svojo prvo službo."

Ko je začela raziskovati globlje, se je pokazalo veliko neznank. Najprej je poklicala na Društvo slovenskih pisateljev. "Izjemno pomemben vir zame so bili pričevalci, ki so v vili bivali, jo obiskovali in tam delovali. Ena takih je Helga Kambič, zadnja lastnica vile, ki mi je razodela dragocene informacije o življenju v vili in njihovih lastnikih."

Pisatelji s preostalimi društvi so se v vilo vselili leta 1957 in nato sklenili najemno pogodbo za 30 let. Leta 1987 je Društvo slovenskih pistaljev postalo tudi dejanski lastnik stavbe.

Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada je tudi slikar oziroma vizualni umetnik Dušan Kirbiš, ki te dni razstavlja v Galeriji Murska Sobota. Razstava Predmeti in podobe bo na ogled še do 23. marca, kustos in direktor murskosoboške Galerije Robert Inhof je o njej med drugim zapisal, da na specifičen način sintetizira in zgosti celotno umetnikovo dosedanje ustvarjanje, pa četudi ne gre za pregledno razstavo.

V Galeriji Murska Sobota razstavlja letošnji nagrajenec Prešernovega sklada – slikar in vizualni umetnik Dušan Kirbiš

Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada je tudi slikar oziroma vizualni umetnik Dušan Kirbiš, ki te dni razstavlja v Galeriji Murska Sobota. Razstava Predmeti in podobe bo na ogled še do 23. marca, kustos in direktor murskosoboške Galerije Robert Inhof je o njej med drugim zapisal, da na specifičen način sintetizira in zgosti celotno umetnikovo dozdajšnje ustvarjanje, pa čeprav ne gre za pregledno razstavo.

"Umetnik gradi svoje delo tako, da izriše jasen koncept, poišče ustrezna lingvistična sredstva, s katerimi izrazi misel, in znotraj tega procesa naredi nekaj, kar ustvarja umetniškost kot pojem, torej neke vrste cezuro, praznino. V to praznino pa potem gledalec vstavi svoje uživetje, interpretacijo, doživljanje. Nekaj, kar lahko v pesništvu primerjamo z metaforo ali kakšnim drugim miselnim obratom."