31. kresni ogenj je sinoči na Rožniku prižgal Borut Kraševec. Roman Agni mu je prinesel letošnjo nagrado kresnik, ki jo časopisna hiša Delo podeljuje za najboljši slovenski roman preteklega leta. Knjiga prinaša ljubezensko dramo z elementi kriminalnega romana in inovativno poetiko, spleteno iz treh pripovednih linij: živalske, dekliške in odrasle. Sinoči se je z Borutom Kraševcem na ljubljanskem Rožniku pogovarjal Vlado Motnikar.

Katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma, ali film zaradi glasbe? Na vprašanje tokrat odgovarja Veronika Šoster, literarna kritičarka, komparativistka in pesnica, za svojo dušo tudi filmska kritičarka.

Ni naključje, da so si v Narodnem muzeju Slovenije za rdečo, ali bolje zlato nit razstave, s katero obeležujejo 200 let od prvega muzeja na Slovenskem, Deželnega muzeja za Kranjsko, izbrali prav zlato. Ta kovina namreč ne povezuje samo vse zbirke Narodnega muzeja, pač pa tudi druge muzejske ustanove. Na razstavi je namreč razstavljenih 172 zlatih ali z zlatom okrašenih predmetov iz skupno 32 slovenskih muzejev. V štirih sklopih, poimenovanih Moč in oblast, Cerkev in sveto, Čast in slava ter Bogastvo in razkošje si tako lahko ogledate zlata našitka, ki veljata za najstarejša zlata našitka na Slovenskem, različne zlatnike, tudi zlatnik Aleksandra Velikega, kip Emonca, pa tudi oltar svetega Ingenuina. Koordinatorki razstave sta kustosinji v Narodnem muzeju Slovenije, doktorici Mateja Kos in Alenka Miškec. Na ogled bo do začetka maja prihodnje leto.

Čas počitnic je tudi čas za kak dober strip. Za najpopularnejšega velja strip o debelem, lenem in nergavem oranžnem mačku – največ dnevnih časopisov izdaja prav Garfielda –, strip o Charlieju Brownu, Snoopyju in njunih prijateljih, ki so ga poimenovali The Peanuts, pa je označen kot najdaljša zgodba, ki jo je kadar koli povedal en sam človek. Igor Zwolf je urednik in prevajalec stripa The Peanuts, ki kot izbor najboljših iz polstoletne zgodovine pri nas zdaj izhaja v knjižicah z naslovom Mulčki.

Najbrž je ni bolj logične ugotovitve, kot je, da je prehranjevanje staro toliko kot človeštvo, da je naša zgodovina tudi zgodovina hrane in da se je tako kot svet spreminjala tudi ta. Prav to temo prikazuje razstava Gorenjskega muzeja, Kaša, žganci, zelje – Dediščina prehrane na Gorenjskem za sodobno rabo, ki temelji na samooskrbi nekoč in danes. Pred 20. stoletjem naši kmečki predniki skoraj niso imeli izbire: jedli so, kar so pridelali. Tudi plemiči in meščani so kuhali vsakdanje jedi iz lokalnih živil, vendar so zaradi premožnosti in kulinaričnega znanja jedli bolj raznoliko.

Ptuj ima nov trg, poimenovali so ga Tržnica na Ptuju. Novi trg na Ptuju je projekt, ki nikdar ni bil zamišljen kot trg, na tem mestu je stala vojašnica, nato pa je bilo območje preurejeno v parkirišča, cesto in tržnico. Avtorji projekta so prejeli letošnjo glavno Plečnikovo nagrado. Delijo si jo arhitekti biroja Arhitektura Krušec in krajinski arhitekti biroja AKKA.

Gostoljubna Metka, ki dovoli, da se jo kliče Meki, umetniška raziskava o lastnih sobah ter turistični vodnik po sledeh žensk na Slovenskem - to je zelo na kratko festival WoW, ki je zaključek dvoletnega evropskega projekta Women on Women (ženske o ženskah), ki ga v sodelovanju s partnerskimi organizacijami iz Hrvaške, Irske in Severne Makedonije organizira društvo Mesto žensk.

Hommage kraškemu ovčarju, naši edini preostali avtohtoni pasmi psov, je novi dokumentarni film Sinovi burje režiserja Mihe Čelarja, ki je nastal na pobudo akademskega slikarja, predsednika Kluba kraških ovčarjev Slovenije in avtorja knjige o sinovih burje Blaža Vehovarja. Film v svet pastirstva pospremi malega Krasa Pižmohtovega, ki se je 25. maja lani skotil v psarni Emila Pižmohta v Otaležu na Cerkljanskem, zdaj pa že pase ovčke Kržičevih na Sveti Ani nad Podpečjo. Film, ki skuša prikazati tudi, da je prava pot sobivanje med divjimi zvermi in človekom, z vzporedno zgodbo predstavi tudi volka Slavca, ki se je leta 2012 podal vse do Verone in tam osnoval svoj trop.

Film je bil premierno prikazan v Štanjelu na Dnevu kraškega ovčarja, na 1. programu naše televizije pa bo na sporedu v torek, 15. junija, ob 20.55.

V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je vse do konca leta na ogled razstava, posvečena življenju in delu Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice v Paragvaju, pripoveduje pa tudi zgodbo o tamkajšnjih staroselskih skupnostih. In kaj v branje priporoča avtorica razstave dr. Marija Mojca Terčelj s Fakultete za humanistične študije Koper, ki je odlična poznavalka dela Branislave Sušnik ter etničnih skupin Paragvaja.

Prostor Sečoveljskih solin je rezultat 700 let dela z rokami, prisotnost človeka in narave. Soline so čarobno okolje, ki vsakega prevzame. Šola solinarstva bi z učenjem pridelovanja soli in vpetostjo v lokalno okolje razvijala nove vsebine ter ohranjala nekdanjo kulturno dediščino. Revitalizirati želijo južni del solin, ki je trenutno v zelo slabem stanju.

"Lepoto vidim v sožitju, rezultat je viden v krajini. Problem je vhod v soline, tudi to, da se turizem meša s produkcijo in vstop turizma v čisto jedro solin ni pravo." - prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar, Oddelek krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti, mentorica šole solinarstva