Tudi v Švici so bile reke nekoč, kot povsod drugje, namenjene predvsem plovbi in odvajanju odpadnih voda. A so tam kmalu spoznali, da če iz mest umaknejo težko industrijo, bodo reke postale čiste in dobile neko povsem novo vlogo. Bistveno je, da ljudje spoznajo, da reke niso smetišča, pač pa naravni zakladi. In da so ti zakladi namenjeni temu, da ljudje ob njih uživajo, ne pa da vanje izlivajo odplake in odlagajo odpadke. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje gostuje razstava, nastala v produkciji Švicarskega arhitekturnega muzeja z naslovom Mesto plava. Ta želi poudariti pomen rek kot javnega prostora ter njihovo uporabo. Po razstavi nas je vodil Andreas Ruby, direktor Švicarskega arhitekturnega muzeja S AM in sokustos razstave.

Ta konec tedna poteka še zadnji knjižni sejem, Sejem na zraku, ki so ga prvič pripravili konec maja kot odgovor na stanje, ki morda še nekaj časa ne bo dopuščalo večjih knjižnih sejmov in literarnih prireditev. Sejem so si v dveh izdajah delila različna mesta, tokrat, tretjič, sta to Ljubljana in Novo mesto.

Esad Babačić je pesnik, pisatelj in novinar, ki ceni dobro improvizacijo. Tudi njegova poletna namiga, s katerima podarja košček svobode, sta povezana z njo.

Na vprašanje, katere filme si je zapomnil zaradi glasbe, odgovarja režiser Vinči Vogue Anžlovar. Pred dnevi je padla filmska klapa njegovega novega celovečernega filma Dedek gre na jug.

Izbor filmov in glasbe:

Do zadnjega diha (A Bout de Souffle,), Jean-Luc Godard, Martial Solal

Blade runner, Ridley Scott, Vangelis

Zadnji tango v Parizu (Le Dernier Tango a Paris), Bernardo Bertolucci, Gato Barbieri

Bilo je nekoč v Ameriki (Once Upon A Time In America), Sergio Leone, Ennio Morricone

Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odogovorov? Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico po ljubljanskih ulicah.

V Kulturnicah napovedujemo 77. Mostro, najstarejši filmski festival na svetu, ki se začne jutri, v sredo, na otoku Lido. Spremljala ga bo Nina Zagoričnik.

Kje v Mariboru še lahko spijete špricar v pravem pajzlu. Zakaj so nekoč meščani na Studence gledali le kot na pretepaško gnezdo in kakšna so ozadja mostov, ki jih je v Mariboru več kot v avstrijskemu Linzu. Na vsa ta vprašanja dobite odgovor na Rajzefirčnih sprehodih, ki jih pripravlja ekipa Rajzefibra. V mestu s karakterjem, kar Maribor zagotovo je, želijo poiskati čim več zanimivih zgodovinskih dejstev in zgodb, ki se skrivajo med fasadami zidov in ki niso tako širše znane.

Fotoreporter časopisa Delo Voranc Vogel je eden od avtorjev fotografij razstave Co(u)vid: Podobe nove realnosti, ki bo do 13. septembra odprta v parku Ljubljanskega gradu. Tudi njegov poletni namig je povezan z grajskimi prostori.

V tokratni oddaji je naša gostja Maruša Majer, gledališka in filmska igralka ter članica ansambla SNG Drama Ljubljana.

V letošnji okrnjeni festivalski sezoni se je preteklo soboto v velikem slogu, z razprodanim koncertom skupine Siddharta, začel Festival Lent 2020. Čeprav so se letos zaradi razmer morali vrniti k formatu izpred desetletij, so se s tem hkrati vrnili k izvoru, k Dravi, k intimnejšim prizoriščem in butični ponudbi.