Mladi virtuozi

Tjaša Škvorc je januarja 2020 nastopila kot del cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana. Glasbenica se je začela glasbeno izobraževati pri devetih letih na glasbeni šoli Krško. Prvo leto pod vodstvom Mateje Žarn Čepin, nato je bila osem let njena profesorica Eva Drolc, potem pa je na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani njen profesor postal Matej Šarc.

V njeni interpretaciji bomo slišali Fantazijo Georga Philippa Telemanna, Šesti koncert za različna glasbila v B-duru Francoisa Couperina in Sonato za oboo in klavir Henrija Dutilleuxa.

Sredi novembra je bil v dvorani Slavka Osterca koncert cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil tudi pianist Darko Arsov.

Klavir študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je diplomiral v razredu Vladimirja Mlinarića, zdaj pa magistrski študij nadaljuje pri Aleksandru Serdarju. Bil je uspešen na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih v Severni Makedoniji, Srbiji in Črni gori. Udeležil se je številnih seminarjev pri priznanih pianistih in pedagogih, kot so: Đorđe Milojković, Jurij Kot, Ruben Dalibaltayan, Julia Gubajdulina, Aleksandar Serdar, Simon Trpčeski in drugi, poleg tega pa je tudi že vekrat nastopil (tudi v Ljubljani). Junija 2021 je z Orkestrom Opere SNG Maribor izvedel Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu Čajkovskega.

Ludwig van Beethoven: Klavirska sonata št. 23 v f-molu, op. 57, »Appassionata«

odlomek

Sergej Rahmaninov: Klavirska sonata št. 2 v b-molu, op. 36

Allegro agitato

Non allegro - Lento

Allegro molto

Poslušamo koncert iz cikla Ob klavirju, ki je bil na sporedu novembra lani v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije. Takrat je na njem nastopil pianist Jan Pušnik, ki je za svoj nastop izbral Nocturno poetico, op. 23 Janeza Matičiča in tehnično izjemno zahtevno Fantazijo v C-duru, op. 15, D760 - Popotnikovo Franza Schuberta.

Pianist je na glasbeno pot stopil v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Šoštanju, nato pa je šolanje nadaljeval na umetniški gimnaziji v Velenju. Njegovi profesorji na osnovni in srednji stopnji so bili Matjaž Železnik, Jelka Hrovat in Sanja Mlinar Marin. Študij klavirja je nadaljeval v razredu Hinka Haasa na akademiji za glasbo v Ljubljani, študijsko leto 2019/2020 je preživel na Poljskem - v Krakovu je z izmenjavo Erasmus študiral pod vodstvom Mariana Sobule - zdaj pa študij nadaljuje ob pomoči mentorice Dubravke Tomšič Srebotnjak.

17-letni kitarist Matija Skrt, učenec Glasbene šole Nova Gorica v razredu Barbare Gorkič, je na lanskem TEMSIG-u v svoji kategoriji osvojil vseh 100 točk in prejel posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe ter za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja.

Prisluhnili bomo posnetkom z različnih koncertov, na katerih je nastopil v zadnjem času, svojo glasbeno pot pa nam bo predstavil sam. Med drugim je povedal tudi, kakšno glasbo rad posluša, kateri koncert in zakaj mu je ostal najbolj v spominu in kaj namerava študirati v prihodnje.

Giulio Greci je v začetku decembra nastopil s pianistko Sae Lee, in sicer kot del cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana.

Izvedla sta:

Camille Saint-Saëns in Eugene Ysaye: Capriccio po etudi v obliki valčka št. 6, op. 52,

Sergej Prokofjev: Sonato za violino in klavir št. 2 v D-duru, op. 94bis

Violinist je študiral na konservatoriju Jacopa Tomadinija v Vidmu in na ljubljanski Akademiji za glasbo pod vodstvom Vasilija Meljnikova, študij pa nadaljuje na konservatoriju v Amsterdamu pod vodstvom llye Gruberta in akademiji Walterja Staufferja v Cremoni, kamor ga je povabil Salvatore Accardo. Poleg tega svoje znanje dopolnjuje tudi pod vodstvom priznanih violinistov in se redno udeležuje tekmovanj za mlade glasbenike, na katerih dosega lepe rezultate. Nastopa kot solist in komorni glasbenik, nastopal pa je tudi že kot solist z orkestrom, in sicer z Orkestrom videmskega konservatorija ter orkestrom AUDiMuS.

Teja Udovič Kovačič se je kot deklica navduševala nad igranjem domačega pianina, zato so jo starši že pri petih letih vpisali v glasbeno šolo, kjer je začela igrati klavir. Čez dve leti je začela obiskovati še ure harmonike pod vodstvom svoje mame in ugotovila, da se instrumenta odlično dopolnjujeta, kmalu po prvih koncertnih nastopih pa je spoznala, da zelo rada nastopa in da si želi vse življenje poustvarjati glasbo. V srednji šoli se je odločila, da opusti klavir, in od takrat naprej vadi harmoniko. Takrat je bil njen mentor Slavko Magdič, potem se je vpisala na ljubljansko Akademijo za glasbo, kjer je njen profesor Borut Zagoranski, zdaj pa študira v Strasbourgu prek študentske izmenjave Erazmus.

Kdo je tam njen profesor, kaj počne, preden stopi na oder, in katero glasbo najraje izvaja sama, bo povedala sama, poslušali pa bomo tudi odlomke s koncerta, na katerem je izvajala dela Beria, Šmiteja in Händla.

Polona Plaznik je v začetku leta prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo za poustvaritev Kunigunde v Bernsteinovi operi Kandid, ki jo je novembra 2020 izvedla s študenti Akademije za glasbo (solisti, zborom in orkestrom). Ob tej priložnosti smo jo povabili, da sama nekoliko predstavi svojo glasbeno pot, ki se je začela z violončelom, za petje pa se je sopranistka odločila šele pozneje.

Polona Plaznik je svojo glasbeno pot začela leta 2004 na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje z igranjem violončela, kjer je opravila nižjo glasbeno šolo. Že takrat je kazala veliko zanimanje za petje, zato je šolanje nadaljevala na Umetniški gimnaziji Velenje, smer petje, najprej v razredu Dušanke Simonović in potem še Janka Potočnika. Že kot dijakinja je pela v različnih zborih, komornih zasedbah in muzikalih in leta 2015 uspešno dokončala to šolanje. Po končani srednji stopnji se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je študentka Matjaža Robavsa. Udeležila se je že tekmovanja TEMSIG, na katerem je leta 2016 osvojila srebrno priznanje, leta 2019 ob srebrnem priznanju še 3. nagrado. Leta 2018 je na Mednarodnem pevskem tekmovanju v Mariboru osvojila zlato priznanje in 2. nagrado. Predstavila se je tudi kot solistka ob spremljavi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo Ljubljana in Simfoničnega orkestra SNG Maribor. Zaposlena je v Zboru Slovenske filharmonije.

Viktor Radič je v začetku leta za izvedbo Koncerta za klavir in orkester Sergeja Prokofjeva prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo z Orkestrom SNG Maribor in ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon, da sam kaj več pove o svoji glasbeni poti.

Klavir je najprej študiral pod vodstvom Ivane Branovački, nato pa je šolanje na srednji stopnji nadaljeval pod vodstvom Srđana Dalagije na Glasbeni šoli Isidorja Bajiča v Novem Sadu. Prvo stopnjo študija je končal pod vodstvom Lidije Stankovič na Fakulteti glasbene umetnosti v Beogradu, nato pa se je odločil za nadaljevanje študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Tatjane Ognjanovič. Je dobitnik več nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih v Srbiji in drugod. Nastopal je v pomembnejših koncertnih dvoranah v Beogradu in na festivalih v Srbiji ter na Kosovu. Udeležil se je mojstrskih tečajev in delavnic pri Arbu Valdmiju, Svetlani Bogino, Brunu Caninu in Aleksandru Madžarju.

Ob začetku leta posvečamo pozornost prejemnikom študentskih Prešernovih nagrad akademije za glasbo, med katerimi je tudi skladateljica Ana Zlobko.

Svojo glasbeno pot začela z učenjem violončela in klavirja na glasbeni šoli Trebnje, nadaljevala jo je na konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, in sicer s kontrabasom na oddelku za džez in zabavno glasbo, po maturi pa se je vpisala na akademijo za glasbo ter študirala kompozicijo v razredu Janija Goloba.

Nagrado je prejela za skladbo Secrets I in II, poleg odlomka iz tega dela pa bo zazvenel še odlomek iz njenega Jazzovskega koncerta za klarinet in pihani orkester.

Obe deli bo sama opisala, povedala pa bo tudi kaj več o svojem ustvarjalnem procesu in glasbeni poti.